Spremenjen “Zakon o zagotavljanju javne varnosti” sprejet, a odprtih ostaja več dilem

Včeraj so poslanci na izredni seji Državnega zbora z 59 glasovi za in 4 proti sprejeli Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV). Predlog zakona je bil od vložitve v Državni zbor do njegovega sprejetja bistveno spremenjen - amandmirani so bili namreč praktičn vsi členi, nekateri celo večkrat. Z amandmaji na seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in nato še na včerajšnji izredni seji Državnega zbora, so poslanci sicer naslovili nekaj ključnih pomislekov pravne stroke in drugih deležnikov. Čeprav so bili nekateri pomisleki stroke konstruktivno sprejeti, pa ZNUZJV pušča odprtih več (ustavno)pravnih dilem.

V sprejetem zakonu med drugim ostajajo sporne določbe, ki urejajo podaljšanje pripora; posege v Kazenski zakonik; omejitev brezplačne pravne pomoči ter vstop in “preiskavo” tujega stanovanja. Prav tako še vedno ostaja odprto vprašanje, ali so res vsi ukrepi skladni z namenom zakona, tj. ali gre pri vseh za vzpostavljanje in zagotavljanje javne varnosti, oziroma ali bodo res uspeli učinkovito nasloviti identificirane probleme.

Poleg tega želimo opozoriti na sporen način sprejemanja ZNUZJV, ki ga je vlada pripravila brez javne razprave, nato pa ga je Državni zbor sprejel v dobrem tednu dni in - kot že omenjeno - v vmesnem času dodobra spremenil.

Kot smo na Pravni mreži v postopku sprejemanja zakona ves čas opozarjali, morajo biti spremembe zakonodaje, ki pomembno posegajo na več pravnih področjih in v pravice posameznikov (na kazenskem področju), strokovno utemeljene ter sprejete na transparenten in demokratičen način. Samo tako je namreč mogoče doseči spremembe, ki bodo zasledovale legitimen cilj in bodo lahko dosegle svoj namen, obenem pa bodo vsebovale tudi ustrezne varovalke in ne bodo ustavno sporne.

Zakonodajalec, in pred njim vlada, bi morala zato v pripravo zakonov, kot je ZNUZJV, vključiti širšo strokovno javnost, uporaba nujnega in skrajšanega postopka pa bi morala ostati izjema, zlasti pri obsežnejših spremembah pravnega reda. Če zakonodajni postopek poteka prehitro, se namreč zmanjšuje kakovost zakonodaje, omejuje prostor za strokovno in javno razpravo ter povečuje nevarnost neutemeljenih posegov v pravice posameznikov.