Sporočilo za javnost ob objavi šestega letnega poročilo o stanju vladavine prava

Evropska komisija je objavila svoje šesto letno poročilo o stanju vladavine prava – prvo v sklopu mandata nove Komisije, ki je z delom pričela decembra lani in jo ponovno vodi predsednica Ursula von der Leyen. Poročilo je objavljeno v času globalne nestabilnosti in vse večjega nazadovanja pravne države v več državah članicah EU ter samovolje in represije nad protestniki_cami s strani oblasti v Srbiji, državi kandidatki za vstop v EU.

Evropska komisija ne skriva, kako visoko na lestvici prioritet je zanjo konkurenčnost oz. dobrobit podjetij. Medtem ko Komisija ostaja gluha za priporočila civilne družbe, naj v proces poročanja o stanju vladavine prava vključi tudi prizmo človekovih pravic in njihovih kršitev, je v letošnjem ciklu poročanja dodaten poudarek namenila prizmi konkurenčnosti, ki se udejanja na skupnem trgu: kot je sporočila, je »nadgradila metodologijo na način, da je bolj vključila države članice in združenja podjetij«.

Poročilo oz. celotni mehanizem tako že od svojega začetka leta 2020 ne daje prostora niti pregledu spoštovanja človekovih pravic v posameznih članicah niti vztrajnim in sistemskim kršitvam, na katere vseskozi opozarjamo nevladne organizacije. Ker smo prepričani, da pravna država ne more obstajati brez spoštovanja človekovih pravic, menimo, da bi moralo poročilo vsebovati posebno poglavje, namenjeno tej problematiki. Posledično je še toliko bolj pereče, da je Komisija letos poudarek dala skupnemu trgu in ne spoštovanju človekovih pravic.

Priporočila Sloveniji

Slovenija je v poročilu Evropske komisije dobila nekaj priporočil z vseh področij poročila (pravosodje, boj proti korupciji, svoboda medijev ter institucionalne zavore in ravnovesja), ki bodisi nadgrajujejo pretekla priporočila, bodisi jih ponavljajo. Nobeno tako ne preseneča, niti ni zares novo. Poročilo daje občutek, da je vse v redu, s čimer pa se gotovo težko strinjamo vsi, ki spremljamo dogajanje v državi.

Komisija Sloveniji priporoča, da:

• sprejme nadaljnje ukrepe za zagotovitev preglednosti preiskav, kazenskega pregona in pravnomočnih sodb v primerih korupcijskih kaznivih dejanj, tudi v primerih na visoki ravni;
• nadaljuje s sprejemanjem zakonodajnih in nezakonodajnih zaščitnih ukrepov za izboljšanje zaščite novinarjev ob upoštevanju evropskih standardov za zaščito novinarjev; 
• dokonča reforme za zagotovitev pravil ali mehanizmov za financiranje javnih medijev, ki je primerno za izvrševanje njihove javne službe, hkrati pa ključno za njihovo neodvisnost.

V priporočilih Komisije med drugim ključno umanjka kritičen pogled na zakonodajni proces v Sloveniji, ki je v zadnjem mandatu vlade vse slabši: spremljamo izrazito visok delež kršitev Resolucije o normativni dejavnosti, kar pomeni, da javnost nima dejanskih možnosti sodelovanja v postopkih sprejemanja zakonodaje, da se velik del zakonodaje sprejema po hitrem in nujnem postopku, kar zopet omejuje sodelovanje stroke in javnosti, hkrati pa se seje vlade še vedno skrivajo za zaprtimi vrati, brez zapisnikov, kaj šele možnosti vpogleda v to, kako je kdo glasoval. Takšni postopki niso transparentni, kar pod vprašaj postavlja njihovo legitimnost, hkrati pa krepi nezaupanje v oblast.

V Sloveniji se tudi še nikoli ni zgodilo, da bi Komisija za preprečevanje korupcije vodila kar dva preiskovalna postopka, povezana s predsednikom vlade; enega zaradi domnevno nedovoljenih pritiskov in enega glede kršitve določil o nasprotju interesov. Obenem pa je v javnih nastopih s strani predsednika vlade zaznati nespoštovanje do te institucije, kar spodkopava njeno vlogo. Postopka sicer še nista končana, vendar pa je odnos predstavnika oblasti do institucije tisti, ki bi moral skrbeti tudi Evropsko komisijo.

Pogled naprej: bo Evropska komisija slišala civilno družbo?

Ker pravna država ne more obstajati brez spoštovanja človekovih pravic, se ob vnovičnem izidu poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava sprašujemo, kako je mogoče neupoštevati sistemske probleme, kot so še vedno neurejen status izbrisanih, nedostopnost pitne vode v petini romskih naselij, neenaka obravnava invalidov, neučinkovit pregon sovražnega govora in druga pereča vprašanja, ki vsakodnevno bremenijo našo družbo in kažejo, da država oz. pravni sistem ne deluje za vse enako in ne vedno pravično. V luči tega Evropsko komisijo zato vnovič pozivamo, naj prizmo uresničevanja človekovih pravic vendarle vključi v proces poročanja o stanju vladavine prava, ki bi na ta način bistveno pridobil na pomenu, ki ga že ima za EU kot celoto in posamezne države članice.

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.