Sporočilo za javnost o predlogu regulacije kratkotrajnega oddajanja stanovanj
Po tem, ko je vlada predstavila novo različico Zakona o gostinstvu, ki med drugim ureja kratkoročno oddajanje nepremičnin, civilnodružbene organizacije opozarjajo, da predlagani amandmaji dodatno rahljajo že tako ne dovolj ambiciozen predlog regulacije. Pravna mreža za varstvo demokracije, Danes je nov dan, Inštitut za študije stanovanj in prostora (IŠSP) ter Inštitut za politike prostora (IPoP) ureditev področja sicer pozdravljajo, a jih skrbijo zlasti razvodenela ureditev časovnih omejitev oddajanja stanovanj, dopuščanje oddajanja pravnim osebam in pomanjkljiva zaščita mirne rabe stanovanj drugih etažnih lastnikov.
Ljubljana, 24. junij 2025 – Civilnodružbene organizacije so na novinarski konferenci ob predstavitvi vladnih amandmajev Zakona o gostinstvu ponovno poudarile, da bi morala biti stanovanja v prvi vrsti namenjena bivanju, ne pa ustvarjanju dobička s turistično dejavnostjo. Ob tem so opozorile, da trenutni predlog zakona v praksi legalizira številne škodljive načine delovanja, ki še poglabljajo stanovanjsko krizo v Sloveniji in prispevajo k nedostopnosti stanovanj, hkrati pa vodijo tudi v motenje mirnega bivanja za okoliške stanovalce.
Nadalje izpostavljajo, da predvidena časovna omejitev kratkotrajnega oddajanja zelo kompleksno prepleta pristojnosti države in občin, kar odpira vprašanje dejanske učinkovitosti ukrepa. Zaskrbljujoča je zlasti možnost, da lahko občine z visokim tveganjem kljub zakonsko določenemu roku 60 dni same določijo časovno omejitev do kar 270 dni, ostale občine pa lahko predvidijo omejitev od 60 do 365 dni. Peter Podržaj s Pravne mreže za varstvo demokracije je pojasnil, da je tako visoka zgornja meja razpona v nasprotju z osnovno funkcijo stanovanja, ki je že po Stanovanjskem zakonu in predlogu Zakona o gostinstvu namenjeno trajnemu bivanju. Poleg tega je opozoril tudi na preširoko oziroma odprto opredelitev kazalnikov za določitev občin z visokim tveganjem.
Dr. Barbara Rajgelj s Pravne mreže za varstvo demokracije pa je opozorila, da je bila prvotna ideja sobodajalstva uporaba zgolj dela stanovanja za turistični namen v času sezone in da je bilo prvotno sobodajalstvo omejeno na fizične osebe. S kasnejšo razširitvijo možnosti oddajanja na pravne osebe in samostojne podjetnike je stanovanje kljub posebnem ustavnem statusu postalo zgolj še ena dobrina. Prav tako je izpostavila, da se skladno z obstoječo ureditvijo sobodajalstvo ne more izvajati brez upoštevanja štirih pogojev, ki jih za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja predvideva 14. člen Stanovanjskega zakona, po katerem se dejavnost lahko opravlja zgolj: prvič, v delu stanovanja, drugič, če ne moti drugih etažnih lastnikov pri mirni rabi stanovanj, tretjič, če ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavb in če lastnik za opravljanje dejavnosti pridobi soglasje solastnikov, ki imajo več kakor 3/4 solastniških deležev. Predlog zakona te pogoje za oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem bistveno olajšuje, saj bo po novem dovolj le izpolnjevanje enega izmed pogojev, in sicer pridobitev ¾ soglasja ostalih etažnih lastnikov. Kot ključno je izpostavila še potrebo po okrepitvi inšpekcijskih služb, brez katere bodo stanovalci tudi v bodoče ostali brez učinkovite zaščite mirne rabe svojih stanovanj.
Zala Koleša z Inštituta za politike prostora je izpostavila, da je "trenutni pritisk proti omejevanju kratkoročnega oddajanja očiten poskus brezsramnega lobiranja za čim večjo liberalizacijo." Poudarila je, da že obstoječi zakoni omejujejo rabo stanovanj na bivanjsko rabo, ne pa na nastanitveno dejavnost. Ob tem je dodala, da je prav, “da imajo lokalne skupnosti možnost zaostriti kriterije oddajanja, kadar je to potrebno," kritična pa je bila do črtanja ukrepa, ki bi dovoljeval oddajanje le fizičnim osebam. Po njenih besedah "nov predlog omogoča opravljanje dejavnosti tudi pravnim osebam, kar še dodatno spodbuja špekulativni trg in poglablja stanovanjsko krizo."
Nejc Horvat z inštituta Danes je nov dan je izrazil zaskrbljenost glede časovnice izvajanja zakona. Poudaril je, da se morajo začeti ukrepi izvajati takoj ob njegovem sprejetju, ne pa šele leta 2026 ali 2027, kot to predvideva trenutna različica. Ob tem je dodal, da je stanje na stanovanjskem trgu katastrofalno, zato si ne moremo privoščiti dodatnega čakanja. "Nenazadnje naj bi bil tak zakon v pripravi že od časov ministra Počivalška, trenutna vlada pa si je področje stanovanjske politike zadala kot prioriteto," je dejal Horvat in zaključil s pozivom poslancem: "Ne pozabite, da ste bili izvoljeni zato, da skrbite za dobrobit najšibkejših v družbi – ne pa tistih, ki jim je interes še več denarja v žepu."
Anja Lazar z Inštituta za študije stanovanj in prostora je bila kritična do vladnega pristopa: "Vlada, ki si je zadala stanovanjsko krizo kot prioriteto, s predlogom sprememb Zakona o gostinstvu kaže, da bodisi ni sposobna ali pa preprosto ne želi sprejeti ukrepov, ki bi na stanovanjskem področju omejili pogoltnost kapitala." Poudarila je, da je ureditev kratkoročnega oddajanja le eden od potrebnih korakov, medtem ko drugi ključni ukrepi, kot so register najemnih pogodb, spodbujanje dolgoročnih najemnih razmerij z minimalno dolžino pogodb, omejevanje rasti najemnin, vzpostavitev stalne svetovalnice za najemnike in krepitev inšpekcijskih organov, kljub številnim obljubam ostajajo nenaslovljeni.
Posnetek novinarske konference, Pritličje, 24.06.2025
__________________________________________________________________________________________
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
