Spornost prepovedi političnega izražanja v vrhunskem športu

V zadnjih dneh so mediji poročali, da se slovenske odbojkarice po tekmi, s katerimi so uspešno zaključile kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2026, niso želele rokovati z izraelskimi tekmicami. Igralke so bile deležne več kritik, Odbojkarska zveza Slovenije (OZS) pa se je od njihovega dejanja distancirala. Njen predsednik je dejal, da zveza poteze »ne odobrava«, da politike in športa »ne gre mešati«, da bodo raziskali razloge in vzroke poteze igralk ter da upa, da bodo »interni pogovori zalegli«.

Takšne geste poguma športnikov in športnic pa tudi reakcije funkcionarjev nanje niso nekaj novega. V zgodovini Olimpijskih iger ostaja najbolj znana dvignjena rokavica Tommieja Smitha in Johna Carlosa po prejemu medalj za tek na 200 metrov na olimpijskih igrah v Mehiki leta 1968, ki ji je sledilo suspendiranje iz ameriške olimpijske ekipe in izključitev iz olimpijske vasi. Ta in podobne geste so privedle do sprejetja pravila 50.2 Olimpijske listine, ki izhajajoč iz načela politične nevtralnosti športa prepoveduje “kakršno koli demonstracijo ali politično, versko ali rasno izražanja na olimpijskih prizoriščih ali v olimpijskih objektih”.

Načelo politične nevtralnosti je v zadnjem času predmet številnih kritik, hkrati pa tudi nasprotuje vedno pogostejšemu angažmaju Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je usmerjeno v spodbujanje človekovih pravic in „miroljubne družbe, ki skrbi za ohranjanje človekovega dostojanstva“. Leta 2023 prenovljena Olimpijska listina je prinesla spremenjena temeljna načela olimpizma, ki si med drugim prizadeva za »družbeno odgovornost in spoštovanje mednarodno priznanih človekovih pravic in univerzalnih temeljnih etičnih načel«. S spremembami je bilo uvedeno tudi novo pravilo 40.2, ki posebej ščiti pravico športnikov do svobode izražanja, pod pogojem, da je v skladu s temeljnimi načeli olimpizma. V primeru kvalifikacij za evropsko prvenstvo se Olimpijska listina sicer ne uporablja, saj velja le za ravnanja športnikov in športnic na olimpijskih igrah. Omenjamo jo zato, ker se na pravila Olimpijskega komiteja sklicuje OZS.

V primeru slovenskih odbojkaric veljajo pravila FIVB [1], pravila CEV [2] in Disciplinski pravilnik OZS [3], ki pa nikjer izrecno ne prepovedujejo demonstracije oziroma političnega, verskega ali rasnega izražanja na prizorišču ali izven njega. Pravila FIVB v 21. členu klasificirajo tri vrste neprimernega ravnanja člana ali članice ekipe proti funkcionarjem, nasprotnikom, soigralcem ali občinstvu, ki ga je mogoče sankcionirati glede na resnost kršitve: nevljudno vedenje (ravnanje, ki je v nasprotju z dobrimi običaji ali moralnimi načeli, 21.2.1), žaljivo vedenje (obrekovanje ali žalitve ali geste ali kakršno koli ravnanje, ki izraža prezir, 21.2.2) ter agresija (dejanski fizični napad ali agresivno ali grozeče vedenje, 21.2.3). Menimo, da ravnanje naših odbojkaric ne sodi pod nobeno od teh kršitev, saj gre za simbolno in načelno gesto solidarnosti, ki ni uperjena zoper športnice nasprotne ekipe, ampak zoper delovanje države Izrael ob odsotnosti ukrepanja FIVB in CEV.

Ob prekomernem omejevanju svobode izražanja športnikov in športnic se zastavlja tudi vprašanje skladnosti te omejitve z 39. členu Ustave Republike Slovenije [4] in 10. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Katerikoli poseg v svobodo izražanja je po drugem odstavku 10. člena EKŠP upravičen le, če je poseg „predviden s pravom“, če zasleduje „legitimen cilj“ in če je „v demokratični družbi nujen“. Pred ESČP še čakamo na primer, ki bi dal odgovor na vprašanje, ali je načelo politične nevtralnosti v nasprotju s svobodo izražanja, menimo pa, da bodo športne organizacije težko izkazale, da je popolna prepoved političnega izražanja v demokratični družbi nujna za ohranjanje medsebojnega spoštovanja, kar je eden temeljih argumentov za poseg v svobodo izražanja športnikov in športnic.

Ob tem je potrebno poudariti, da politična nevtralnost športa ni absolutna. Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) in Evropska odbojkarska zveza (CEV) sta namreč po ruski invaziji na Ukrajino brez odlašanja Rusijo in njene športnike izključili iz mednarodnih in evropskih tekmovanj. Za Izrael kljub resnim kršitvam mednarodnega humanitarnega prava in grozodejstvom, ki jih v Gazi doživlja civilno prebivalstvo, te odločitve še vedno nista sprejeli. Slovenske odbojkarice so bile tako prisiljene na svoje rame prevzeti breme, ki ni njihovo, ampak breme odločevalcev v športu. Ker ti odločevalci pogosto niso zavezani »spoštovanju mednarodno priznanih človekovih pravic in univerzalnih temeljnih etičnih načel« so se odbojkarice znašle v položaju, ko so se prisiljene same soočati z grožnjami internih postopkov, neformalnih sankcij in javnim mnenjem. Za to gesto, ki je najplemenitejši izraz olimpizma, solidarnosti in poguma se jim zahvaljujemo in jim v primeru morebitnih pravnih postopkov ali zgolj neugodne dejanske obravnave ponujamo pravno podporo.

Človekovim pravicam v športu ob rob: pri Pravni mreži smo bili izjemno presenečeni, ko smo ob pregledu organigrama OZS ugotovili, da je sestava upravljavskih organov izjemno spolno neuravnotežena. Z začudenjem smo opazili zlasti, da 8-članski izvršilni organ OZS, to je predsedstvo, ki mu predseduje gospod Metod Ropret, sestavlja osem moških in niti ena ženska. Ker je temelj organizacije te športne panoge, podobno kot številnih drugih, delitev na moške in ženske selekcije, bomo v prihodnjih dneh raziskali možnost prijave Zagovorniku načela enakosti; preliminarno namreč ocenjujemo, da bi v tem primeru lahko šlo za posredno diskriminacijo na temelju spola, saj je »skupina oseb z določeno osebno okoliščino zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse v manj ugodnem položaju kot druge osebe«. Pri tem naj zgolj spomnimo, da od junija letos Mednarodni olimpijski komite vodi bivša zimbabvejska plavalka Kirsty Coventry, medtem ko Odbojkarske zveze Slovenije v njeni dolgoletni zgodovini niti enkrat ni vodila ženska.

[1] https://www.fivb.com/wp-content/uploads/2025/01/FIVB-Volleyball_Rules2025_2028-EN-v05.pdf.

[2] https://inside.cev.eu/media/gr1nvt0y/cev-volleyball-competitions-regulations_2025-may.pdf.

[3] https://api-website.odbojka.si/storage/files/9cffd3a3-1780-404e-8588-d732f20afeee.pdf.

[4] Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.