Spolna kazniva dejanja zahtevajo strožjo kazenskopravno obravnavo

Vlada je prejšnji teden sprejela mnenje [1], v katerem je izrazila nasprotovanje predlogu skupine poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko Leno Grgurevič za spremembo Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1),[2] s katerim bi se zagrožena kazen za kaznivo dejanje pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene dvignila z enega na tri leta zapora.[3] Veljavna ureditev kaznivega dejanja pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene, sicer odpira širša vprašanja, ki kažejo na potrebo po celovitejši spremembi zakonodaje.

Kaznivo dejanje pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene je urejeno v 173.a členu KZ-1 in je podano le, če sta izpolnjena dva pogoja: storilec mora otroka prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij nagovarjati k srečanju z namenom storitve kaznivega dejanja spolnega napada na mladoletno osebo ali zaradi izdelave slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne seksualne vsebine, temu nagovarjanju pa morajo slediti tudi konkretna dejanja za uresničitev srečanja. Samo nagovarjanje tako po veljavni zakonski ureditvi praviloma še ne predstavlja kaznivega dejanja. Prav tako se storilec ne more kaznovati za poskus, saj KZ-1 določa, da je poskus kazniv le pri kaznivih dejanjih, za katera se smejo po zakonu izreči tri leta zapora ali hujša kazen; pri drugih kaznivih dejanj pa samo, če zakon to izrecno določa.

Pomembno vprašanje odpira tudi razlaga zakonskega znaka “konkretna dejanja za uresničitev srečanja.” Obstoječa sodna praksa do tega vprašanja zavzema precej restriktivno stališče. Višje sodišče v Mariboru je v sodbi IV Kp 67542/2022 z dne 3. 7. 2025 odločilo, da se za obstoj kaznivega dejanja kot konkretno dejanje za uresničitev srečanja zahteva bistveno več kot zgolj posplošen in nedoločen predlog oziroma vabilo za dogovor za srečanje. V obravnavanem primeru je obdolženec mladoletni oškodovanki napisal: "Tak če bi se kdaj dobila večer.", pri čemer je sodišče presodilo, da gre zgolj za posplošeno, nedoločno in zato ne (dovolj) konkretizirano vabilo obdolženca mladoletni oškodovanki, ki ga glede na zahtevo po restriktivni razlagi in skladno z načelom zakonitosti ni mogoče opredeliti kot konkretno dejanje za uresničitev srečanja.

Ne glede na to, ali se s takšno razlago strinjamo, je treba upoštevati, da v kazenskem pravu velja strogo načelo zakonitosti in da je kazenskopravne določbe treba razlagati restriktivno. Če se je sodna praksa postavila na takšno stališče, je ustrezna rešitev sprememba zakonodaje.

Navedeno pa ne predstavlja edine pomanjkljivosti ureditve spolnih kaznivih dejanj v Sloveniji, ki zaenkrat ostajajo nenaslovljene. V lanskem letu smo ob obravnavi predloga sprememb KZ-1 (predlog KZ-1 L)[4] poslance Državnega zbora opozorili, da predlog ne naslavlja več pomembnih sistemskih pomanjkljivosti ureditve spolnih kaznivih dejanj, ter predlagali več sprememb,[5] med drugim:

• da se pri hujši obliki posilstva pojem "več oseb" nadomesti s pojmom "dveh ali več oseb", saj je sodna praksa zavzela stališče, da izraz "več oseb" pomeni najmanj tri storilce, po našem mnenju pa gre za hujšo obliko posilstva že, kadar dejanje storita vsaj dve osebi:
• da se pri hujši obliki posilstva, ki ga storita dve ali več oseb, zakonski znak "zaporedoma" dopolni z izrazom "istočasno ali zaporedoma", s čimer bi preprečili situacijo, v kateri bi storilci odgovarjali za hujšo obliko le, če so dejanje storili "zaporedoma", ne pa, če bi takšno dejanje storili "hkrati" oziroma "istočasno";
• da se hujše oblike spolnih kaznivih dejanj, ki so trenutno pridržane zgolj za primere, ko je bilo posilstvo storjeno s (pri)silo, razširijo tudi na primere, ko je kaznivo dejanje storjeno brez privolitve žrtve, vendar brez uporabe sile.

Spolna kazniva dejanja v Sloveniji ostajajo področje, ki je na več mestih neustrezno oziroma pomanjkljivo normativno urejeno, zato potrebujemo celovitejšo prenovo zakonodaje, ki bo odpravila ugotovljene pomanjkljivosti, omogočila učinkovitejše ukrepanje zoper storilce ter zagotovila višjo raven varstva žrtev spolnih kaznivih dejanj, zlasti otrok. Pri tem pomembnem vprašanju bi morala politika preseči delitve in poiskati rešitve, ki bodo v prvi vrsti varovale najranljivejše.

Opombe

[1]Glej Vlada Republike Slovenije, Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, 23. 7. 2026, dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/da509f66fa9252810ae1e5be36408084d28c5b4ea74b26445f25752375ef6bcb.

[2]Kazenski zakonik, Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US.

[3]Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika z dne 13. 4. 2026, dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/e5840d18d190f0a02bf76160152b65ce91f7fbab38345c79fac66ec68be6e1a6.

[4] Glej Predlog Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1 L), dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/c530fb1046f715fc58ed479f00c218b772f5e74a15e3e43015856234136f35bf.

[5]Pravna mreža za varstvo demokracije, Trije predlogi glede ureditve posilstva in spolnega nasilja v KZ-1, 16. 4. 2026, dostopno na: https://pravna-mreza.si/objave/trije-predlogi-glede-ureditve-posilstva-in-spolnega-nasilja-v-kz-1/.

__________________________________________________________

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024. Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.