Škodljivi algoritmi: Zgodovinska obsodba zasvojljivosti platform Mete in Googla

Uvodno

Losangeleško sodišče je 25. 3. 2026 na predlog porote razsodilo, da sta tehnološki podjetji Meta (Facebook, Instagram, WhatsApp) in Google (YouTube) ravnali malomarno pri oblikovanju in vodenju svojih platform. Tožnici, ki je svoje profile na platformah ustvarila še kot mladoletnica, je dosodilo 6 milijonov dolarjev odškodnine za resno škodo duševnemu zdravju, ki jo je utrpela zaradi uporabe omenjenih družbenih omrežij. Gre za prvi primer, v katerem sta spletna velikana bila spoznana za kriva povzročanja zasvojenosti pri mladoletnih uporabnikih.

Sodba: družbeno omrežje kot blago z napako

V primeru P. F., et al. (K.G.M.) v. Meta Platforms, Inc., et al.[1] je danes 20-letna tožnica (z inicialkami KGM), podjetjema Meta in Google očitala, da svoje platforme načrtno oblikujeta na način, da so za uporabnike zasvojljive. KGM je začela uporabljati YouTube pri šestih letih, Instagram pa pri devetih. V tožbi je zatrjevala, da so lastnosti platform, kot so neskončno drsenje (infinite scroll), samodejno predvajanje (autoplay) videoposnetkov in nenehna obvestila, namerno zasnovane tako, da pri uporabnikih, predvsem otrocih in mladostnikih, ustvarjajo kompulzivno vedenje. KGM je trdila, da je po letih intenzivne uporabe družbenih omrežij razvila anksioznost, depresijo in hude težave s telesno samopodobo.

Razvijalci spletnih platform so se v preteklosti uspešno branili pred tožbami s sklicevanjem na 230. člen ameriškega Zakona o dostojnosti komunikacij (Communications Decency Act), ki jih varuje pred odgovornostjo za vsebine, ki jih objavljajo uporabniki njihovih produktov. Zastopniki tožnice so to oviro zaobšli z osredotočanjem na samo zasnovo oziroma obliko platforme, in ne na vsebine, do katerih je KGM na družbenih omrežjih dostopala. Uspešno so zatrjevali, da gre za odgovornost za blago z napako (product liability), enako kot pri fizičnih izdelkih, ki povzročajo telesne poškodbe.

Porota losangeleškega prvostopenjskega sodišča (Los Angeles County Superior Court) je razsodila v prid tožnici, in ji višino odškodnine (6 milijonov dolarjev) določila tako z namenom odškodovanja kot tudi kaznovanja storilcev. Meta in Google sta že napovedala pritožbo. Snap (Snapchat) in TikTok, ki sta bila prvotno tudi tožena, sta se s tožnico izvensodno poravnala pred začetkom sojenja.

Vzporedno z Los Angelesom: New Mexico

Dan pred odločitvijo losangeleškega sodišča je porota v zvezni državi New Mexico v zadevi State of New Mexico v. Meta Platforms, Inc.[2] ugotovila, da je Meta kršila državno zakonodajo o varstvu potrošnikov in ji naložila plačilo 375 milijonov dolarjev odškodnine, najvišje zakonsko določene kazni, in sicer 5.000 dolarjev na posamezno kršitev. Tožilstvo je, tudi s sklicevanjem na interne akte in pričevanja bivših zaposlenih Mete, uspešno zatrjevalo, da zasnova Metinih platform omogoča spletnim plenilcem izkoriščanje otrok, hkrati pa naj bi Meta svoje platforme namerno oblikovala tako, da se mladi uporabniki z njimi zasvojijo.

Zadeva v New Mexicu še ni zaključena, in maja bo isto sodišče odločalo o dodatni odškodnini v primeru, da Meto spozna krivo škodovanja javnosti (public nuisance), ter o morebitni ugoditvi konkretnim zahtevam tožilstva, da spletni velikan spremeni zasnovo in delovanje svojih platform, predvsem z namenom ščitenja mladoletnikov.

Dve obsodbi Mete v dveh dneh sta tako skupaj zbudili val pozornosti, ki presega meje ZDA.

Pomen in evropska perspektiva

V odmevnih ameriških primerih porota torej ni odločala o škodljivosti vsebin na platformah, ampak o tem, ali je bila sama arhitektura platform zasnovana malomarno, škodljivo in brez ustreznih opozoril.

V Evropski uniji platforme družbenih omrežij ureja Akt o digitalnih storitvah (Digital Services Act, v nadaljevanju: DSA),[3] ki velikim spletnim platformam nalaga obveznost ocene in učinkovitega zmanjšanja sistemskih tveganj, vključno s tveganji za duševno zdravje uporabnikov. Na to temo je Evropska komisija 6. 2. 2026 preliminarno ugotovila, da TikTok krši DSA prav zaradi zasvojljive zasnove svoje platforme.[4] Po navedbah Komisije TikTok ni ustrezno ocenil, kako funkcionalnosti, kot so neskončno drsenje, samodejno predvajanje in agresivna potisna obvestila, škodijo telesnemu in duševnemu zdravju uporabnikov, zato je Komisija od TikToka zahtevala spremembo temeljne zasnove istoimenske platforme. V primeru dokončne ugotovitve kršitve TikToku grozi globa v višini do 6 % letnih globalnih prihodkov.

Gre za vsebinsko isti očitek, ki je bil v ospredju sodbe KGM, le da se v Evropi uveljavlja preko regulatorne poti, ne preko civilnega pravdnega postopka. Oba pristopa skupaj pa kažeta, da se je kritična masa, tako sodna kot regulatorna, prevesila: zasnova spletne platforme ni več zgolj stvar poslovne svobode brez omejitev, ampak odločitev s pravnimi posledicami, vključno z odškodninsko odgovornostjo.

Slovenski pravni okvir

Vprašljivo je, ali bi argument odgovornosti za blago z napako v primeru spletnih platform prestal test pred slovenskimi sodišči. Zakon o varstvu potrošnikov[5] blago opredeljuje kot premično stvar, kar pomeni, da digitalne storitve, kot sta Instagram ali YouTube, klasično pod to opredelitev ne spadajo. Evropska direktiva o odgovornosti za proizvode z napako[6] državam članicam EU nalaga, da pojem blaga razširijo in vanj zaobjamejo tudi programsko opremo, sisteme umetne inteligence in digitalne storitve. Ta novost v slovenski pravni red še ni bila prenesena, državni zbor pa ima za uskladitev zakonodaje čas do septembra 2026.

Toda tudi ob predpostavki, da bi bila odgovornost v slovenskem pravu ugotovljena, bi bila dosojena odškodnina bistveno nižja od tiste v zadevi KGM. Razlog je strukturne narave: slovensko in širše kontinentalno evropsko odškodninsko pravo zavračata institut kaznovalne odškodnine, ki je značilen predvsem za ameriški pravni sistem.[7] Temeljno načelo slovenskega odškodninskega prava je načelo popolne odškodnine, in po Obligacijskem zakoniku[8] se oškodovancu povrne le znesek, ki je potreben za ponovno vzpostavitev premoženjskega položaja, v katerem je oškodovanec bil pred škodljivim dejanjem. Od tega pravila so sicer dovoljena omejena odstopanja v ozkih primerih, npr. kršitve avtorskih pravic.

To pomeni, da bi tožnica v podobnem primeru pred slovenskim sodiščem, če bi bila odgovornost ugotovljena, prejela le odškodnino, ki bi ustrezala dokazani dejanski škodi: stroškom zdravljenja, izgubljenemu zaslužku in nepremoženjski škodi zaradi povzročitve duševnih bolečin. Predvsem pri nepremoženjski škodi so slovenska sodišča konservativna pri določanju višine zneskov odškodnin, poraja pa se tudi vprašanje, katere duševne bolečine bi pri nas lahko uveljavljala takrat še mladoletna prizadeta uporabnica. Zaradi omejenih civilnopravnih sredstev je še toliko bolj pomembna zaščita uporabnikov spletnih platform na slovenski in evropski zakonodajni ravni.

Sklepno

Sodba v zadevi KGM pomeni prelomni dogodek v varstvu mladoletnih uporabnikov družbenih omrežij. Zasvojenost z družbenimi omrežji prvič ni bila obravnavana zgolj kot osebna šibkost ali pomanjkanje samokontrole, temveč kot predvidljiva posledica namerne poslovne odločitve. Podjetja bodo tako morala resno premisliti, kako so njihove platforme zasnovane, vsaj v jurisdikcijah, kjer sodna praksa dopušča tovrstne tožbe. Za zakonodajalce, vključno s slovenskim, pa je to še dodatna priložnost, da vprašanj, ki so se znašla pred poroto v Los Angelesu, ne prepustijo izključno presoji sodišč.

Opombe

[1] Sodba še ni javno dostopna, o njeni vsebini poročajo mdr.: Bobby Allyn, Jury finds Meta and Google negligent in social media harms trial, 25. 3. 2026, URL: https://www.npr.org/2026/03/25/nx-s1-5746125/meta-youtube-social-media-trial-verdict; Cecilia Kang et al, Meta and YouTube Found Negligent in Landmark Social Media Addiction Case, 25. 3. 2026, URL: https://www.nytimes.com/2026/03/25/technology/social-media-trial-verdict.html; Kaitlyn Tiffany, A Legal Decision That Could Change Social Media, 25. 3. 2026, URL: https://www.theatlantic.com/technology/2026/03/landmark-verdict-against-meta-and-google/686536/; Kali Hays et al, Campaigners welcome Meta and YouTube's defeat in landmark social media addiction trial, 27. 3. 2026, URL: https://www.bbc.com/news/articles/c747x7gz249o; Deni Ellis Bechard, What the Meta and Google verdict means for your social media feed, 1. 4. 2026, URL: https://www.scientificamerican.com/article/what-the-meta-and-google-verdict-means-for-social-media-design/.

[2] Sodba še ni javno dostopna, o njeni vsebini poročajo mdr.: New Mexico Department of Justice, New Mexico Department of Justice Wins Landmark Verdict Against Meta, 24. 3. 2026, URL: https://nmdoj.gov/press-release/new-mexico-department-of-justice-wins-landmark-verdict-against-meta/; Bobby Allyn, Jury finds Meta and Google negligent in social media harms trial, 25. 3. 2026, URL: https://www.npr.org/2026/03/25/nx-s1-5746125/meta-youtube-social-media-trial-verdict; Cecilia Kang et al, Meta and YouTube Found Negligent in Landmark Social Media Addiction Case, 25. 3. 2026, URL: https://www.nytimes.com/2026/03/25/technology/social-media-trial-verdict.html; Kaitlyn Tiffany, A Legal Decision That Could Change Social Media, 25. 3. 2026, URL: https://www.theatlantic.com/technology/2026/03/landmark-verdict-against-meta-and-google/686536/; Deni Ellis Bechard, What the Meta and Google verdict means for your social media feed, 1. 4. 2026, URL: https://www.scientificamerican.com/article/what-the-meta-and-google-verdict-means-for-social-media-design/.

[3] Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah).

[4] European Commission, Commission preliminarily finds TikTok's addictive design in breach of the Digital Services Act, 6. 2. 2026, URL: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_26_312.

[5] Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), Uradni list RS, št. 130/22.

[6] Direktiva (EU) 2024/2853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o odgovornosti za proizvode z napako in razveljavitvi Direktive Sveta 85/374/EGS.

[7] Maruša Varl, Elementi kaznovalne odškodnine v slovenskem pravu, Zbornik znanstvenih razprav, 2016, št. 76.

[8] Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.