Septembrska ustavnopravna sprehajalnica v Mariboru

Uvodna predstavitev

Uvod v pravno sprehajalnico smo naredili na trgu pred časopisno hišo Večer. Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je predstavila koncept Pravnih sprehajalnic ter delo Pravne mreže za varstvo demokracije. Dijakinje in dijaki so ob fotografijah ikoničnih protestov (sufražetk, Martina Luthra Kinga, Gandhija, izbrisanih, petkovih protestov, protesti za Palestino) poskušali prepoznati dogodke na fotografijah, čemur je sledila skupna razprava o pomenu protestov za zgodovinsko izbojevanje človekovih pravic.

I. postaja - Medijska hiša Večer

Nadaljevali smo v časopisni hiši Večer. Mediji namreč uresničujejo našo pravico do obveščenosti in so vir informacij, na osnovi katerih oblikujemo naša stališča. Poudarili smo pomen kakovostnega dela novinarjev in neodvisnih medijev tako zaradi verodostojnosti informacij kot zaradi uresničevanja poslanstva bdenja nad delom države, kar je bistveni del demokracije.

Sprejela sta nas odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik in novinarka Elizabeta Planinšič. Slednja nam je razkazala medijsko hišo Večer in predstavila procese novinarskega dela od zbiranja in analize novic do tiska oziroma digitalne objave. Kljub temu da je Večer tiskani medij, je delo novinarjev razširjeno tudi na snemanje audio in video podcastov ali drugih filmčkov za najave edicij Večera. Gospa Planinšič je pojasnila delo in izzive novinarskega dela, prav tako pa tudi pravne dileme, s katerimi so novinarji dnevno soočeni pred objavo vsake novice ali komentarja. Pojasnila je, da novinarji tehtajo med več pravicami - predvsem med pravico do obveščenosti in svobode izražanja ter pravico do zasebnosti.

Pravno sprehajalnico smo nadaljevali skozi delavnico o pravici do protesta; mladi so se v skupinah pogovorili o posameznih konceptih o pravici do protesta – mednarodno in ustavno varstvo pravice do protesta, členih Ustave, ki jo varujejo, državljanski nepokorščini, omejevanju pravice do protesta itd., nato pa je Nataša Posel v skupni razpravi podrobneje predstavila posamezne vsebine. Predstavila je tudi pomen protestov pri zagotavljanju človekovih pravic in pojasnila, da je pravica do protesta zaščitena v naši Ustavi skozi svobodo izražanja in pravico do javnega zbiranja. Izpostavila je, da država ne sme le dovoliti protestov, temveč jih mora tudi aktivno omogočiti. Skupaj z dijaki smo nato pogledali fotografije različnih protestov, kot so protesti izbrisanih v Ljubljani, protest za ženske pravice, protest za državljanske pravice temnopoltih na katerih je bil govorec Martin Luther King ter fotografijo nedavnega protesta na katerem se je zahtevalo premirje v Gazi. Ob tem smo razpravljali o pomenu pravice do protesta, kako pomembni so protesti za dosego družbenih sprememb in za človekove pravice.

Dijaki in dijakinje so se seznanili z dvema ustavnima pravicama: s svobodo izražanja in pravico do protesta. Pri svobodi izražanja so spoznali pomen svobode izražanja za medijsko delovanje, pomen medijev za družbo in pravne omejitve svobode izražanja, pa tudi pojem sovražnega govora. V zvezi s pravico do protesta so se seznanili z vlogo policije na protestih, s pomenom kolektivnega izražanja mnenj in stališč in neposredne politične participacije zunaj volitev, spoznali so, da je pravica do protesta varovana tudi po mednarodnem pravu, da za njeno izvrševanje ni potrebno dovoljenje države, zaščitena pa je tudi državljanska nepokorščina.

II. postaja - Trg svobode

V bližini Trga svobode smo nadaljevali s pogovori o protestu. Dijakom smo predstavili štiri različne proteste: branje Ustave na Trgu republike v času covida, ko je veljala splošna prepoved protestov in je policija protestnike dobesedno odnesla iz trga ter oglobila, protest proti gradnji kanala C0, kje je MOL sprožila tožbo, puljenje zastavic v spomin nerojenim otrokom na celodnevnem dogodku v spomin nerojenim otrokom, ter protest dijakov II. gimnazije Maribor v času covida in splošne prepovedi protestov, ki so bili prav tako oglobljeni. Mladi so se za vsak protest opredelili, ali je bilo dejanje protesta in izražanja mnenja legitimno ali ne. V skupni razpravi je Nataša Posel predstavila argumente in pravne zaključke pozameznih primerov, kjer je do the prišlo.

III. postaja - Policijska postaja Maribor I

Sprehajalnico smo nadaljevali na Policijski postaji Maribor I, kjer nam je samostojni policijski inšpektor Etbin Žnuderl predstavil pomen javnih shodov in vloge policije pri zagotavljanju uresničevanje pravice do izražanja. Gospod Žnuderl je povzel, da je pravica do mirnega zbiranja zaščitena z mednarodnim in na regionalni ravni z evropskimi pravom, v Sloveniji z Ustavo, konkretno pa tudi v Zakonu o javnih zbiranjih. Pojasnil je, da zakon loči med javnimi prireditvami (mednje spadajo tudi športne prireditve) in javnimi shodi. Shodi so vsako organizirano ali spontano zbiranje ljudi, na katerem izražamo stališča, mnenja; medtem ko se na javnih prireditvah družimo z namenom kulturnih ali športnih dejavnosti. Inšpektor je pojasnil, da shodi sami po sebi ne potrebujejo dovoljenja s strani države, razen pod posebnimi pogoji (za uporabo cestnih površin ipd.), in pod kakšnimi pogoji so lahko shodi prepovedani. Predstavil je postopek prijave shoda, kdo je lahko organizator in kdo vodja (ta mora biti star vsaj 18 let in fizično prisoten na shodu) ter pojasnil razliko med vlogami rediteljev in varnostnikov. Poudaril je pomen sodelovanja med organizatorji ali vodjem in policijo ter naštel tudi prepovedana ravnanja na shodih, ki so: spodbujanje ali hujskanje k nasilju ali sovražnosti, vnos orožja, nevarnih predmetov, eksploziva ali pirotehnike, prepovedano pa je tudi motenje ali oviranje shoda.

__________________________________________________________________________________________