Pritožba glede razkritja disciplinske odločbe v primeru švicarski franki

Sodni svet RS je zavrnil zahtevo novinarke za dostop do odločbe disciplinskega sodišča pri sodnem svetu, ki je nedavno presojalo o odgovornosti sodnice, ki je od leta 2017 odločala v zadevah švicarskih frankov, čeprav je tudi sama imela kredit v tej valuti. Od februarja 2024, ko je tudi sama vložila tožbo zoper banko, je bila iz postopkov izločena.

Disciplinsko sodišče je sodnico oprostilo disciplinskega očitka, pri čemer pa sodni svet ne želi razkriti odločbe oz. njenih razlogov. Sodni svet je zavrnitev zahteve utemeljil s tem, da je skladno z Zakonom o sodnem svetu v disciplinskem postopku javnost izključena, razen če sodnik v postopku temu izrecno nasprotuje.

Pravna mreža je novinarko podprla pri vložitvi pritožbe Informacijskemu pooblaščencu, saj je za zaupanje javnosti v sodstvo, za neodvisnost sodnikov in nepristranskost sojenja pomembno transparentno delovanje sodstva. Gre za pomembno zadevo v interesu javnosti, prikrivanje informacij pa je plodno polje za širjenje neresničnih in zavajajočih informacij, kar se v tem primeru že kaže v špekulativnih odzivih interesnih združenj, kot je Združenje bank Slovenije (glej: https://www.zbs-giz.si/odziv-na-odpravljen-suspenz-in-oprostilno-odlocbo-v-disciplinskem-postopku-zoper-visjo-sodnico-ki-je-odlocala-v-pravdnih-zadevah-kljub-obstoju-neposrednega-konflikta-interesov-resen-dvom-v-nepristra/).

Novinarka v pritožbi predlaga Informacijskemu pooblaščencu, da izpodbijano odločbo odpravi in sodnemu svetu naloži posredovanje odločbe oz. izpodbijano odločbo odpravi in vrne v odločanje zavezancu, če pa oceni, da zakon res onemogoča vpogled v odločbo oz. seznanitev javnosti z razlogi odločitve, naj vloži zahtevo za presojo ustavnosti drugega odstavka 44. člena Zakona o sodnem svetu.

Po mnenju Pravne mreže onemogočanje dostopa javnosti do informacij javnega značaja v tem primeru krši več ustavnih norm: načelo demokratičnosti, ljudske suverenosti in pravne države (1., 2. in 3. člen Ustave RS), neodvisnost sodnikov (125. člen Ustave RS), pravico do sodnega varstva s strani neodvisnega, nepristranskega in z zakonom ustanovljenega sodišča (23. člen Ustave RS) in pravico do izražanja, do informacij javnega značaja in sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (39. in 44. člen Ustave RS).