Predlog sprememb predloga SZ-1G

Uvodno

Žrtve nasilja v družini se pri urejanju pravic in obveznosti v zvezi z neprofitnim oz. javnim najemnim stanovanjem (v nadaljevanju: javno najemno stanovanje), srečujejo z več težavami.

Ker je v postopku sprejemanja Zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: predlog SZ-1G), kateremu sta priložena tudi osnutka novega Pravilnika o oddaji javnih najemnih stanovanj v najem (v nadaljevanju: Pravilnik) in novega Pravilnika o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin, menimo, da je problematiko nasilja v družini in dostopa do javnega najemnega stanovanja treba nujno urediti v noveli SZ-1G. Enako meni tudi Zagovornik načela enakosti, ki je v zvezi s predlogom SZ-1G podal »Priporočila Zagovornika glede osnutka Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona« št. 0070-13/2025/2 z dne 23. 4. 2025 (v nadaljevanju: priporočila). Zagovornik načela enakosti je v 11. točki priporočil namreč predlagal tudi dopolnitev predloga SZ-1G tako, da se uredi položaj žrtev nasilja v družini, ki že bivajo v javnem najemnem stanovanju, da se te osebe ne bodo dodatno znašle še v stanovanjsko in materialno ogrožajočem položaju.

V nadaljevanju skladno s povedanim podajamo predlog dopolnitev in sprememb besedila predloga SZ-1G ter Priloge k Pravilniku.

1.Izredna zamenjava javnih najemnih stanovanj

K 10. členu predloga SZ-1G:

1. člen predloga SZ-1G se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

»89. člen se spremeni tako, da se glasi:

“89. člen

(zamenjava stanovanja in izredna zamenjava stanovanja)

(1) Najemodajalci v okviru svojih možnosti omogočajo zamenjavo javnih najemnih stanovanj, pri čemer upoštevajo spremenjene potrebe najemnikov javnih najemnih stanovanj po primerni stanovanjski površini, lokaciji stanovanja, legi (nadstropje) ter višini najemnine, obratovalnih in drugih stroških.

(2) O upravičenosti do zamenjave javnega najemnega stanovanja najemodajalec odloči v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(3) Najemnik javnega najemnega stanovanja, ki je žrtev nasilja v družini, lahko zahteva od lastnika javnega najemniškega stanovanja izredno zamenjavo javnega najemnega stanovanja.

(4) Do izredne zamenjave javnega najemnega stanovanja so upravičene osebe, za katere center za socialno delo ali organizacija, katere verificirani programi so vključeni v mrežo socialnovarstvenih programov, izda mnenje, da je izredna menjava stanovanja potrebna zaradi potrebe po preselitvi družine zaradi varstva interesov otrok ali da je preselitev posameznikov potrebna zaradi zaščite pred nasiljem.

(5) Izredna zamenjava javnih najemnih stanovanja na podlagi tega člena se izvede za nedoločen čas.

(6) V postopku izredne zamenjave javnih najemnih stanovanj v lasti občine, javnih stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij se nova stanovanja oddajo upravičencem praviloma v občini stalnega prebivališča upravičenca oziroma v občini, na območju katere deluje javni stanovanjski sklad oziroma neprofitna stanovanjska organizacija.

(7) V postopku izredne zamenjave se javno najemno stanovanje zamenja upravičencu neposredno s sklenitvijo najemne pogodbe. Postopek se začne na zahtevo prosilca.

(8) O upravičenosti do izredne zamenjave javnega najemnega stanovanja v upravnem postopku odloči za stanovanja v lasti države predstojnik upravljavca, za stanovanja v lasti lokalne skupnosti pristojni občinski organ, za stanovanja v lasti javnih stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij pa pristojni poslovodni organ. Postopki izredne zamenjave javnega najemnega stanovanja so nujni.”«

Obrazložitev:

Predlog SZ-1G uvaja institut izredni najem javnega najemnega stanovanja, ki pride v poštev tudi v primeru nasilja v družini (predlog novega 87.c člena SZ-1). To je dobrodošla novost, ki pa služi začasnemu reševanju izrednih življenjskih situacij. Žrtve nasilja v družini v nekaterih primerih namreč ne potrebujejo začasne rešitve, ampak zaradi resne ogroženosti življenja ali zdravja potrebujejo trajno rešitev. Gre za primere, ko je žrtev nasilja v družini že najemnica javnega neprofitnega stanovanja oziroma javnega najemnega stanovanja, a se mora zaradi nasilja v družini iz tega stanovanja (sama ali skupaj z otroki) umakniti. Zaradi svoje ogroženosti in/ali ogroženosti otrok si ne upa več vrniti v neprofitno najemno stanovanje, ki ga je najemala v trenutku umika, ampak se želi z otroki preseliti v drugo javno najemno stanovanje, katerega lokacija povzročitelju nasilja ne bo znana. Pri tem velja izpostaviti, da to, da SZ-1 ne ureja situacije, ko žrtev nasilja v javnem najemnem stanovanju že biva, v svojih priporočilih izpostavlja tudi Zagovornik načela enakosti. V zvezi s tem navaja, da trenutna ureditev ni primerna in lahko vodi v nadaljnje poslabšanje položaja ter retravmatizacijo žrtev nasilja. [1]

Skladno z navedenim je tako po naši oceni v 89. člen SZ-1, ki ureja zamenjavo stanovanja, treba dodati možnost izredne zamenjave stanovanja za osebe, za katere center za socialno delo ali organizacija, katere verificirani programi so vključeni v mrežo socialnovarstvenih programov, izda mnenje, da je izredna menjava stanovanja potrebna zaradi potrebe po preselitvi družine zaradi varstva interesov otrok ali da je preselitev posameznikov potrebna zaradi zaščite pred nasiljem. Navedeno v osnovi predvidevata predlagani tretji in četrti odstavek. Predlagani peti odstavek predvideva, da se izredna zamenjava stanovanja izvede za nedoločen čas, s čimer se skuša zagotoviti trajnejšo rešitev za žrtve nasilja v družini. Z namenom, da se zagotovi kontinuiteta in da zaradi izredne zamenjave stanovanja ne bi prišlo do dodatnih bistvenih sprememb življenja žrtve nasilja v družini, predlagani šesti odstavek predvideva, da se nova stanovanja upravičencem praviloma oddajajo v občini stalnega prebivališča upravičenca oziroma v občini, na območju katere deluje javni stanovanjski sklad oziroma neprofitna stanovanjska organizacija, predlagani sedmi odstavek pa, da se javno najemno stanovanje zamenja upravičencu neposredno s sklenitvijo najemne pogodbe. Predlagani osmi odstavek določa organ, pristojen za odločanje o upravičenosti do izredne zamenjave, odločanje v upravnem postopku, zaradi narave položaja žrtev nasilja v družini pa predvideva tudi, da gre v tem primeru za nujni postopek.

Glede na to predlagamo, da se 10. člen predloga SZ-1G, ki spreminja 89. člen SZ-1, spremeni in dopolni tako, da se predvidi tudi sprememba naslova iz “zamenjava stanovanja” v “zamenjava stanovanja in izredna zamenjava stanovanja” ter da se dodajo novi tretji, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki urejajo izredno zamenjavo stanovanja.

2.Prednostna kategorija upravičencev do najema

K 9. členu predloga SZ-1G:

1. člen predloga SZ-1G se spremeni in dopolni tako, da se deveti in deseti odstavek 87.b člena glasita:

»(9) Prednostne kategorije prosilcev so:

1. mlajši odrasli (osebe, ki bodo v letu javnega razpisa dopolnile največ 35 let) in mlade družine (družine z najmanj enim otrokom, v katerih bosta starša v letu javnega razpisa dopolnila največ 40 let),
2. žrtve nasilja v družini,
3. brezdomci,
4. starejši od 65 let,
5. enostarševske družine,
6. družine z večjim številom otrok,
7. invalidi in družine z invalidnim članom,
8. osebe s statusom žrtve vojnega nasilja po zakonu, ki ureja žrtve vojnega nasilja,
9. prosilci, ki so se najmanj trikrat uvrstili na eno izmed prednostnih list in niso sklenili najemne pogodbe iz razlogov na strani najemodajalca.

(10) V javnem razpisu iz prvega odstavka tega člena se kot obvezna prednostna kategorija prosilcev na prednostni listi A in na prednostni listi B opredelijo mlajši odrasli in mlade družine, najemniki denacionaliziranih stanovanj ter žrtve nasilja v družini. Kot prednostna kategorija se na prednostni listi A določijo še najmanj štiri prednostne kategorije prosilcev oziroma na prednostni listi B še najmanj dve prednostni kategoriji izmed prednostnih kategorij, navedenih v 3. do 9. točki devetega odstavka tega člena. Poleg navedenih prednostnih kategorij prosilcev se lahko v javnem razpisu na vsaki prednostni listi opredelijo še največ štiri druge prednostne kategorije prosilcev po izbiri najemodajalca.«

Obrazložitev:

1.člen predloga SZ-1G med drugim uvaja nov 87.b člen, ki v desetem odstavku določa, da se kot obvezna prednostna kategorija prosilcev na prednostni listi A in na prednostni listi B opredelijo mlajši odrasli in mlade družine ter najemniki denacionaliziranih stanovanj. Poleg tega se na prednostni listi A določijo še najmanj štiri prednostne kategorije prosilcev oziroma na prednostni listi B še najmanj dve prednostni kategoriji izmed prednostnih kategorij, navedenih v 2. do 9. točki devetega odstavka tega člena. Med te spadajo tudi žrtve nasilja v družini, ki so navedene v 6. točki devetega odstavka 87.b člena.

Žrtve nasilja v družini tako trenutno spadajo med izbirno prednostno kategorijo, ki se lahko določi kot prednostna kategorija na listi A oziroma na listi B. Glede na to, da gre pri žrtvah nasilja v družini za življenjsko in zdravstveno ogrožajoče situacije, ki terjajo občutne spremembe v življenju žrtev nasilja v družini, ocenjujemo, da je treba žrtve nasilja v družini uvrstiti med obvezne prednostne kategorije. Skladno s tem je treba v desetem odstavku 87.b člena dodati, da se poleg že navedenih obveznih kategorij kot obvezna prednostna kategorija na prednostni listi A in na prednostni listi B štejejo tudi žrtve nasilja v družini. Besedna zveza “mlajši odrasli in mlade družine ter najemniki denacionaliziranih stanovanj” v desetem odstavku se tako spremeni in dopolni na način, da se glasi: “mlajši odrasli in mlade družine, najemniki denacionaliziranih stanovanj ter žrtve nasilja v družini.”

Skladno z navedenim je treba spremeniti tudi deveti odstavek 87.b člena, in sicer tako, da se spremeni vrstni red prednostnih kategorij. Žrtve nasilja v družini so namreč v trenutnem devetem odstavku 87.b člena navedene pod 6. točko. Ker deseti odstavek poleg obveznih prednostnih kategorij predvideva izbiro določenega števila prednostnih kategorij iz 2. do 9. točke devetega odstavka, je tako upoštevajoč predlagano spremembo kategorizacije žrtev nasilja v družini, tudi v tem vidiku potrebna sprememba, saj žrtve nasilja v družini ne bi bile več izbirna prednostna kategorija, temveč obvezna prednostna kategorija. Žrtve nasilja v družini je treba tako iz 7. točke devetega odstavka 87.b člena prenesti v 2. točko devetega odstavka 87.b člena. Pri tem se posledično spremeni tudi številčenje ostalih navedenih prednostnih kategorij v tem odstavku, tako da se kategorija brezdomcev premakne pod 3. točko, starejši od 65 let v 4. točko, enostarševske družine v 5. točko, družine z večjim številom otrok pa v 6. točko. Zadnji dve točki se ne spreminjata. Preštevilčenje točk pri tem ne spreminja trenutnega položaja ostalih kategorij. Skladno s predlagano spremembo se v desetem odstavku 87.b člena posledično spremeni tudi besedna zveza “v 2. do 9. točki devetega odstavka” tako, da se glasi: “v 3. do 9. točki devetega odstavka.“ Z omenjenima spremembama v devetem in desetem odstavku 87.b člena se usklajuje prekategorizacija žrtev nasilja v obvezno prednostno kategorijo v desetem odstavku 87.b člena.

K točki 2) Točkovanje prednostnih kategorij prosilcev v Prilogi Pravilnika o oddaji javnih najemnih stanovanj v najem:

Točka 2) Točkovanje prednostnih kategorij prosilcev v Prilogi Pravilnika o oddaji javnih najemnih stanovanj v najem se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

Obrazložitev:

Skladno s predvideno spremembo opredelitve žrtev nasilja v družini kot obvezne prednostne kategorije je treba spremeniti tudi prilogo Točkovanje stanovanjskih statusov in prednostnih kategorij prosilcev, in sicer 2) Točkovanje prednostnih kategorij prosilcev. Žrtve nasilja je namreč treba skladno s predlaganimi spremembami tudi v tej tabeli opredeliti kot obvezno prednostno kategorijo.

Žrtve nasilja v družini so v trenutnem predlogu točkovanja prednostnih kategorij prosilcev umeščene pod točko 6. v deveti vrstici tabele. Skladno s predvidenimi spremembami se to kategorijo prestavi v četrto vrstico in predvidi kot obvezno prednostno kategorijo, čemur se ustrezno prilagodijo tudi sledeče točke ostalih kategorij in njihovo številčenje. Število točk za novo obvezno prednostno kategorijo žrtev nasilja v družini ostaja isto.

Opombe

[1] Glej str. 20 priporočil Zagovornika načela enakosti.

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.