Posegi politike v odprte sodne postopke spodkopavajo pravno državo

V tem tednu so mediji poročali, da je predsednik vlade po odločitvi Okrožnega sodišča v Novem mestu o odpravi pripora zoper posameznika, ki je bil osumljen napada na Aleša Šutarja, sklical interni sestanek. Na sestanek so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve, vrhovnega sodišča, državnega tožilstva in policije. Predsednik vlade naj bi predstavnike organov pozval k transparentnosti ter tekočemu obveščanju javnosti v zvezi s primerom.

Opozarjamo, da je zlasti vključevanje predstavnikov vrhovnega sodišča v razprave, povezane s konkretno, še odprto sodno zadevo, zlasti ko pogovori potekajo na internem sestanku s predsednikom vlade in predstavniki ministrstev, izrazito problematično z vidika pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)[1] oziroma pravice do poštenega sojenja, ki jo zagotavlja 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju: EKČP).[2] Prav tako je sporno z vidika načela delitve oblasti iz 3. člena Ustave.

Pravica do poštenega sojenja vključuje tudi pravico posameznika, da o njegovih pravicah in obveznostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Skladno s tem mora sodnikova odločitev temeljiti izključno na pravu in dejstvih, povezanih s konkretnim primerom, sodnik pa mora biti prost vplivov in pritiskov - tako zunanjih (s strani javnosti, civilne družbe itd.) kot notranjih (tistih znotraj samega sodstva).[3] Neodvisnost sodstva predstavlja temelj pravne države in nujen pogoj za učinkovito zagotovitev varstva pravic posameznikov v sodnih postopkih.[4] Predpostavlja tudi ločitev sodne veje oblasti od izvršilne in zakonodajne ter neodvisnost sodstva v razmerju do drugih dveh vej oblasti.[5]

Javna izpostavljanja in interni pozivi k razpravam o konkretni odprti zadevi, zlasti ob sodelovanju predstavnikov sodne oblasti, lahko resno ogrozijo videz neodvisnosti sodstva ter ustvarijo tveganje nedopustnih vplivov in pritiskov na sodniško odločanje.

Poleg navedenega je takšno ravnanje v zvezi z odprto zadevo lahko problematično tudi z vidika spoštovanja domneve nedolžnosti. V zvezi s tem velja opozoriti na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v zadevi Bavčar proti Sloveniji,[6] v kateri je ESČP poudarilo, da bi lahko neprimeren in nepreudaren jezik, ki ga je v zvezi z odprto zadevo uporabil takratni minister za pravosodje, lahko vplival na javno mnenje glede krivde pritožnika in ustvaril vtis pričakovanja njegove pravnomočne obsodbe.[7] Pri tem je ESČP posebej izpostavilo, da bi moral biti minister zaradi funkcije, ki jo je opravljal, posebej previden, da ne bi izrekel ničesar, kar bi lahko dajalo vtis, da želi vplivati na izid postopka.[8]

Spoštovanje načela pravne države, delitve oblasti in neodvisnosti sodstva od nosilcev najvišjih političnih funkcij zahteva visoko stopnjo previdnosti pri ravnanjih in izjavah, ki se nanašajo na konkretne, še odprte, sodne postopke. Poleg ravnanja predsednika vlade, ki daje vtis vpletanja v konkretni postopek, so neprimerni tudi pozivi opozicije k politični odgovornosti zaradi domnevno nezadostnega vpletanja izvršilne oblasti v konkreten primer.

Nenazadnje, načelo neodvisnosti zahteva tudi ustvarjanje in ohranjanje videza neodvisnosti, ki ga morajo zagotavljati tudi predstavniki sodne veje oblasti, ki se morajo na neprimerna ravnanja ali pritiska drugih vej oblasti odzvati na primeren način.

Opombe:

[1] Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a.

[2] Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (MKVCP), Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/94.

[3] Jadranka Sovdat, Ustavnopravni vidiki neodvisnosti sodstva, 2017, Pravosodni bilten (PB), št. 3/2017, str. 11.

[4] Komentar Ustave Republike Slovenije 2011, Pravica do neodvisnega sodišča (dostop: https://e-kurs.si/komentar/pravica-do-neodvisnega-sodisca/).

[5] Jadranka Sovdat, Ustavnopravni vidiki neodvisnosti sodstva, 2017, Pravosodni bilten (PB), št. 3/2017, str. 11.

[6] Sodba ESČP v zadevi Bavčar proti Sloveniji, št. 17053/20, z dne 7. 9. 2023.

[7] Prav tam, 114. točka obrazložitve.

[8] Prav tam.

__________________________________________________________________________________________

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.