Pooblaščenka delno ugodila pritožbi novinarke v zadevi “švicarski franki”

Pred kratkim smo opozorili, da je Sodni svet Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sodni svet) zavrnil zahtevo novinarke na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ)[1] za dostop do odločbe disciplinskega sodišča v primeru sodnice, ki je od leta 2017 odločala v zadevah švicarskih frankov, čeprav je tudi sama imela kredit v tej valuti. Disciplinsko sodišče je sodnico oprostilo disciplinskega očitka, vendar Sodni svet ni želel razkriti odločbe oziroma njenih razlogov, svojo odločitev pa je utemeljil s tem, da je skladno z drugim odstavkom 44. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju: ZSSve)[2] v disciplinskem postopku javnost izključena, razen če sodnik v postopku temu izrecno nasprotuje. Ker gre za pomembno zadevo v interesu javnosti, prikrivanje informacij pa je plodno polje za širjenje neresničnih in zavajajočih informacij, smo na Pravni mreži novinarko podprli pri vložitvi pritožbe Informacijski pooblaščenki (v nadaljevanju: IP).

IP je z odločbo št. 090-362/2025 z dne 3. 10. 2025 ugodila pritožbi novinarke, in sicer v glavnem delu zahtevka za razkritje zapisnika, ki se nanaša na uvod in odločitev disciplinskega sodišča, zavrnila pa je njen zahtevek za razkritje v delu, ki se nanaša na določene varovane osebne podatke. Ker je Sodni svet v času izdaje izpodbijane odločbe razpolagal le z zapisnikom o obravnavi disciplinskega sodišča, ne pa še s pisnim odpravkom odločitve, je IP v pritožbenem postopku odločala samo o razkritju dela zapisnika, ki vsebuje uvod in odločitev.

V obrazložitvi odločbe se IP ni strinjala s stališčem Sodnega sveta, da se glede vprašanja dostopa do dokumentov, ki so nastali konkretnem disciplinskem postopku, uporabljajo določbe ZSSve, in ne ZDIJZ, saj naj bi ZSSve predstavljal specialnejši in kasnejši predpis. IP je pri tem pojasnila, da ZSSve in ZDIJZ nista v razmerju specialnega in splošnega predpisa, ker ne urejata iste pravice, prav tako pa določba 44. člena ZSSve tudi ne predstavlja kasnejšega predpisa glede na ZDIJZ, zato se v postopku odločanja o dostopu do dokumentov, ki so nastali v disciplinskem postopku, ki se vodijo zoper sodnike, odloča na podlagi ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz dosedanje prakse IP (npr. odločbe IP št. 090-158/2019 z dne 8. 12. 2019, št. 090-234/2018 z dne 2. 12. 2018 in št. 090-246/2019 z dne 21. 11. 2019). Po mnenju IP je sklicevanje Sodnega sveta na 44. člen ZSSve neutemeljeno tudi z vidika mednarodnih zavez Republike Slovenije, saj se ta z ratifikacijo Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (v nadaljevanju: Konvencija)[3] ni zavezala le k posredovanju dokumentov, ki se nanašajo na upravne funkcije pravosodnih organov, temveč je s posebno izjavo h Konvenciji to obveznost razširila na vse dokumente, ki jih ti organi imajo.[4]

IP prav tako ni sledila navedbam Sodnega sveta, da je v konkretnem primeru podana izjema varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za uporabo te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) da je upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen zahtevan podatek, še v teku in (2) da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi upravnega postopka. V zvezi s prvim pogojem je IP ugotovila, da so bila v konkretnem primeru vsa ključna dejanja v postopku že izvedena, saj je disciplinsko sodišče že zaključilo z dokazovanjem, sprejelo odločitev, predsednica senata pa je na kratko tudi obrazložila odločitev. Disciplinsko sodišče je tako moralo le še pripraviti pisni odpravek sklepa in ga vročiti udeležencem postopka. Po mnenju IP v obravnavani zadevi drugi pogoj ni bil izpolnjen, ker razkritje podatka ne bi moglo škodovati izvedbi upravnega postopka, saj je bila odločitev že sprejeta in sporočena udeležencem. Pri tem pritisk javnosti pri ugotavljanju navedene izjeme po sodni praksi Upravnega sodišča RS pravno ni upošteven.[5]

Glede izjeme varovanih osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je IP nadalje ugotovila, da zapisnik le delno vsebuje varovane informacije in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Pri tem je IP poudarila, da so sodniki javni funkcionarji in tako deležni posebnega nadzora s strani javnosti, ki ima pravico spremljati njihovo delo, ker kot predstavniki sodne veje oblasti sodijo v javnem interesu. V konkretnem primeru je sodnica javna oseba, ki mora biti vredna javnega zaupanja in je zato v interesu javnosti, da je seznanjena tako z njenim delom kot tudi z odločitvijo disciplinskega postopka, ki je zoper imenovano sodnico tekel v zvezi z opravljanjem njenega dela. Upoštevajoč zlasti dejstvo, da je bil konkretni disciplinski postopek v javnosti večkrat izpostavljen, je IP po opravljenem tehtanju med pravico sodnice do varstva njenih osebnih podatkov in pravico javnosti, da je seznanjena o konkretnem disciplinskem postopku zoper sodnico, prišla do zaključka, da sodnica kot javna funkcionarka v konkretnem primeru nima upravičenega pričakovanja zasebnosti glede posredovanja odločitve disciplinskega sodišča, ki je zoper njo tekel v zvezi z opravljanjem javne funkcije.

V primeru, da Sodni svet zoper odločitev IP ne bo vložil tožbe v upravnem sporu, bo ta postala dokončna in pravnomočna, Sodni svet pa bo dolžan v roku 31 dni od poteka roka za vložitev tožbe novinarki posredovati zapisnik v delu, ki se nanaša na uvod in odločitev disciplinskega sodišča.

Transparentno delovanje sodstva je pomembno za zaupanje javnosti v sodstvo, za neodvisnost sodnikov in nepristranskost sojenja, zato pričakujemo, da bo Sodni svet, ko bo pripravljen pisni odpravek odločitve disciplinskega sodišča, z njegovo vsebino seznanil tudi omenjeno novinarko.

Opombe:

[1] Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1.

[2] Zakon o sodnem svetu, Uradni list RS, št. 23/17 in 178/21 – odl. US.

[3] Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/23.

[4] Glej 2. podtočko ii. točke drugega odstavka 1. člena Konvencije in 3. člen Konvencije.

[5] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020.

__________________________________________________________________________________________

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.