Odziv na Priporočilo Zagovornika načela enakosti o prepovedi diskriminacije v turizmu

1. Uvod

Zagovornik načela enakosti je pred kratkim izdal Priporočilo glede prepovedi diskriminacije pri nudenju turističnih storitev, v katerem ponudnike turističnih storitev poziva k doslednemu upoštevanju prepovedi diskriminacije. Seznanjen naj bi bil namreč s konkretnim primerom, v katerem naj bi ponudnik turistične storitve rezervacijo nastanitve pogojeval s pisnim negativnim izražanjem gostov, povezanih z Izraelom, do ravnanj Izraela v zvezi z genocidom nad palestinskim ljudstvom.

2. Pregon mednarodnih hudodelstev: breme države ali posameznikov?

Tako genocid kot tudi hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresija predstavljajo mednarodna hudodelstva, ki se skladno načelom univerzalne jurisdikcije preganjajo tudi na ozemlju Republike Slovenije. Iz tretjega odstavka 13. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) namreč izhaja, da KZ-1 velja tudi za vsakogar, ki v tujini stori kaznivo dejanje, ki se po mednarodni pogodbi ali splošnih pravnih načelih, ki jih priznava mednarodna skupnost, preganja v vseh državah, ne glede na to, kje je storjeno. V zvezi s tem velja izpostaviti, da je preprečevanje in kaznovanje mednarodnega hudodelstva genocida primarno dolžnost držav, ki je ne bi smele prevaliti na ramena posameznikov. Kot je izpostavilo Meddržavno sodišče v Haagu v začasnih ukrepih v zadevi Južne Afrike proti Izraelu, imajo namreč vse države pogodbenice Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (med katere sodi tudi Slovenija) skupni interes in obveznost, da zagotovijo preprečevanje, zatiranje in kaznovanje genocida v katerikoli državi pogodbenici (med katere spada tudi Izrael).[1]

Upoštevajoč vse navedeno menimo, da je v navedenem primeru šlo za odgovor posameznega ponudnika turističnih namestitev na neaktivnost oziroma premajhno aktivnost Slovenije, predvsem pa ostalih držav (EU), pri preprečevanju in kaznovanju mednarodnih hudodelstev, ki jih izvajajo določeni državljani Izraela v Gazi. Kot pojasnjujemo v nadaljevanju, pa to še ne pomeni, da je konkretni ponudnik turistične nastanitve s takšnim pogojevanjem pri zagotavljanju svoje storitve ravnal v skladu z ustavno in zakonsko prepovedjo diskriminacije.

3. Prepoved pogojevanja turističnih storitev na podlagi osebnih okoliščin posameznika

Uvodno velja izpostaviti, da pri Zagovorniku načela enakosti navajajo, da v konkretnem primeru Zagovornik ni izvedel postopka ugotavljanja diskriminacije in zato tudi ni preverjal dejanskega stanja, posledično pa tudi ni prišlo do ugotovitve diskriminacije oziroma presoje, ali je bila v konkretnem primeru diskriminacija podana ali ne.

Kljub temu je v svojem priporočilu Zagovornik na kratko povzel dejansko stanje, pri čemer je navedel, da je bil seznanjen z dogodkom, v katerem naj bi ponudnik turistične storitve rezervacijo določenim gostom pogojeval s pisnim negativnim izražanjem gostov do politike države Izrael. V zvezi s tem se strinjamo s stališčem Zagovornika v njegovem priporočilu, da dodatno pogojevanje nudenja storitev zgolj določenim gostom na podlagi njihove narodnosti, etničnega porekla ali druge osebne okoliščine, skladno s prvim odstavkom 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)[2] in 4. členom Zakona o varstvu pred diskriminacijo (v nadaljevanju: ZVarD)[3] predstavlja prepovedano diskriminacijo. Z vidika varstva pred diskriminacijo bi tako lahko bilo sporno ravnanje posameznih ponudnikov turističnih storitev, ki bi dostopnost do teh storitev pogojevali samo osebam, ki so državljani določene države ali pripadniki določenega naroda.

4. Prepoved pogojevanja turističnih storitev z izražanjem političnih stališč?

Glede osebne okoliščine “prepričanja” velja uvodoma izpostaviti, da obstaja določena neskladnost med tem, kar v priporočilih navaja Zagovornik in njegovim pojasnilom novinarki Mladine, iz katerega je razvidno, da v konkretnem primeru ni šlo za obsojanje politike države Izrael kot take, kot v priporočilu sicer navaja Zagovornik, temveč za obsojanje konkretnih ravnanj Izraela v zvezi z genocidom nad palestinskim ljudstvom. Ponudnik turistične namestitve naj bi namreč v konkretnem primeru gostji pojasnil sledeče: “V naši vili zavzemamo odločno stališče proti genocidu palestinskega naroda, ki ga izvaja država Izrael. Ne sprejemamo nikogar, ki je povezan z izraelsko državo, razen če ni izrecno izrazil nasprotovanja njenim dejanjem v zvezi z genocidom palestinskega naroda.”[4]

Pri tem se postavlja vprašanje, ali lahko obsojanje genocida v Gazi predstavlja “prepričanje” po ZVarD. Gre namreč za vprašanje dejstev in pravne kvalifikacije, ali se v Gazi dogajajo genocid in druga mednarodna hudodelstva. Četudi vprašanje genocida v Gazi pravno še vedno ostaja odprto, saj še nimamo sodbe Meddržavnega sodišča, velja izpostaviti številna in obsežna poročila vodilnih mednarodnih nevladnih organizacij, na primer Amnesty International[5] in Human Rights Watch,[6] neodvisnih strokovnjakov OZN za človekove pravice, na primer poročili Posebne poročevalka OZN za stanje človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju,[7][8] ki vedno bolj nakazujejo na to, da ravnanja Izraela izpolnjujejo znake genocida. Poleg tega v sklopu Ustave in ZVarD niso varovana vsa prepričanja. Vrhovno sodišče RS je v sklepu I Up 27/2008 z dne 23. 6. 2008 zavzelo stališče, da ni videti razloga, da bi zakonodajalec v okviru prepovedi diskriminacije varoval prav vsako človekovo sodbo o katerikoli okoliščini ali osebni pogled na katerokoli okoliščino in da je zakonodajalec hotel varovati človekovo drugo prepričanje le, če gre za skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka.[9] Poleg tega je Ustavno sodišče Republike Slovenije v sklepu U-I-835/21-4 z dne 15. 2. 2022 nadalje navedlo, da so teistična, ateistična in neteistična prepričanja s področja etike in morale tista, katerih notranje in zunanje lastnosti kažejo na njihovo konsistentnost, tehtnost, resnost, kohezivnost in pomembnost.[10] Na kriterije iz navedenih odločitev se je skliceval tudi Zagovornik v odločbi št. 0700-86/2023/10 z dne 8. 8. 2025, v kateri je presodil, da celo vegetarijanstvo samo po sebi naj ne bi dosegalo zahtevane stopnje prepričljivosti, resnosti, povezanosti in pomembnosti kot celota, zato naj ne bi bilo prepričanje, ki bi ga bilo mogoče zaščititi v skladu z ZVarD.

Vprašanje podanosti diskriminacije bi bilo v konkretnem primeru presoje ugotavljanja diskriminacije s strani Zagovornika sicer odvisno od več relevantnih okoliščin, povezanih s konkretnim primerom.

5. Sklepno

Ob vsem tem se odpira vprašanje, kako oblikovati politike ponudnikov turističnih storitev, da te ne bi bile diskriminatorne, hkrati pa bi lahko ponudniki turističnih storitev z njimi zasledovali svojo pravico do svobode izražanja[11] in pravico do svobodne gospodarske pobude.[12] Pri tem se seveda odpira še pomembnejše vprašanje potrebe po večji aktivnosti držav na področju preprečevanja in pregona mednarodnih hudodelstev. Nenazadnje gre pri tovrstnih ravnanjih ponudnikov turističnih storitev predvsem za odziv na neaktivnost oziroma premajhno aktivnost držav.

Opombe:

[1] Meddržavno sodišče v Haagu, začasni ukrepi z dne 26. 1. 2024 v zadevi Uporaba Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida v Gazi (Južna Afrika proti Izraelu), 33. točka obrazložitve.

[2] Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a

[3] Zakon o varstvu pred diskriminacijo, Uradni list RS, št. 33/16 in 21/18 – ZNOrg.

[4] Monika Weiss, Pavšalno priporočilo: Kako gostiti le goste, ki ne podpirajo genocida, v: Mladina, št. 36, 5. 9. 2025, str. 11-12.

[5] Amnesty International: ‘You Feel Like You Are Subhuman’: Israel’s Genocide Against Palestinians in Gaza, z dne 5. 12. 2024, URL: https://www.amnesty.org/en/documents/mde15/8668/2024/en/.

[6] Human Rights Watch: Extermination and Acts of Genocide: Israel Deliberately Depriving Palestinians in Gaza of Water, z dne 19. 12. 2024, URL: https://www.hrw.org/report/2024/12/19/extermination-and-acts-genocide/israel-deliberately-depriving-palestinians-gaza.

[7] Report of the Special Rapporteur on the situation of human rights in the Palestinian territories occupied since 1967, Francesca Albanese: Genocide as colonial erasure, Generalna skupščina OZN, A/79/384 z dne 1. 10. 2024: URL: https://docs.un.org/en/A/79/384.

[8] Report of the Special Rapporteur on the situation of human rights in the Palestinian territories occupied since 1967, Francesca Albanese: From economy of occupation to economy of genocide, Svet OZN za človekove pravice, A/HRC/59/23 z dne 30. 6. 2025, URL: https://www.ohchr.org/sites/default/files/documents/hrbodies/hrcouncil/sessions-regular/session59/advance-version/a-hrc-59-23-aev.pdf.

[9] VSRS sklep I Up 27/2008 z dne 23. 6. 2008, URL: https://sodnapraksa.si/?q=id:11879&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=11879.

[10] Sklep USRS U-I-835/21-4 z dne 15. 2. 2022, 5. točka obrazložitve, URL: https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-83521.

[11] 39. člen Ustave.

[12] 74. člen Ustave.