Odziv na odločitev Ustavnega sodišča, da zavrne začasno zadržanje Zakona o lokalnih volitvah

Z izpodbijano določbo ZLV-M, ki ga je Državni zbor na predlog skupine poslank in poslancev sprejel po skrajšanem postopku v zgolj dvajsetih dneh (!), se je tujcem z dovoljenjem za stalno prebivanje in s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji odvzela aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah, ki so jo pridobili že leta 2002, pri tem pa predlog ZLV-M za sporno določbo ni navedel nobenih razlogov.[2] Z vidika začasnega zadržanja je pri tem še posebej pomembno, da se skladno s 3. členom ZLV-M sporna ureditev uporablja že na prihajajočih lokalnih volitvah 15. 11. 2026, čeprav je zakon začel veljati šele 2. 9. 2026, torej dva meseca po razpisu jesenskih rednih lokalnih volitev dne 8. 7. 2026[3] in dva meseca pred njihovo izvedbo. Več kot 100.000 ljudi bo tako tik pred volitvami izgubilo volilno pravico, ki jim je bila z zakonom zagotovljena že 24 let.

Ustavno sodišče lahko na podlagi prvega odstavka 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju: ZUstS)[4] do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje izpodbijanih določb zakona, če bi zaradi njihovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o tem, njegova odločitev ne more temeljiti na predvidenem končnem izidu, vselej pa mora tehtati med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebitnega protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale, pa bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da niso v neskladju z Ustavo.[5]

Pri odločanju o začasnem zadržanju mora Ustavno sodišče torej tehtati med posledicami izvrševanja izpodbijane določbe in posledicami njenega začasnega zadržanja. Prav pri tem tehtanju se nam zdi odločitev Ustavnega sodišča posebej problematična. Če bi se namreč po izvedenih lokalnih volitvah izkazalo, da je bil odvzem aktivne volilne pravice protiustaven, posledic volitev, izvedenih brez več kot 100.000 volilnih upravičencev, kar predstavlja več kot 5 % vseh volilnih upravičencev (v določenih občinah pa tudi bistveno več), ne bo več mogoče odpraviti. Ustavno sodišče lahko namreč skladno s 43. členom ZUstS izpodbijano določbo ZLV-M samó razveljavi, kar pomeni, da bi imela končna odločitev Ustavnega sodišča pravni učinek samo za naprej (ex nunc). Zato odločitev o zavrnitvi začasnega zadržanja pod vprašaj postavlja tudi legitimnost prihajajočih lokalnih volitev. Če bo Ustavno sodišče o ustavnosti sporne zakonske določbe odločilo šele po njihovi izvedbi, bo treba odgovoriti na vprašanje, kakšne posledice za veljavnost in legitimnost volitev ima morebitna kasnejša ugotovitev, da je bila več kot 100.000 ljudem volilna pravica neupravičeno in s tem protiustavno odvzeta.

Ob tem posebej obžalujemo, da Ustavno sodišče svoje odločitve o tako pomembnem vprašanju ni vsebinsko obrazložilo. Sklep Ustavnega sodišča, s katerim je to odločilo o zavrnitvi začasnega zadržanja, sicer vsebuje ugotovitev, da pogoji za začasno zadržanje niso izpolnjeni, vendar iz njega ni razvidno, kako je Ustavno sodišče tehtalo posledice izvrševanja izpodbijane določbe in posledice njenega začasnega zadržanja. Ker gre za vprašanje, ki neposredno zadeva eno od temeljnih političnih pravic več kot 100.000 ljudi in katerega posledice bodo lahko nastopile že čez nekaj tednov, bi bilo razumno pričakovati, da bo Ustavno sodišče svojo odločitev o tako pomembnem vprašanju podrobno obrazložilo ter predstavilo vse bistvene razloge, na katerih temelji opravljeno tehtanje.

Zato z veliko pozornostjo pričakujemo napovedani odklonilni ločeni mnenji ustavnih sodnic dr. Neže Kogovšek Šalamon in dr. Barbare Kresal, prav tako pa tudi napovedano pritrdilno ločeno mnenje predsednika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina. Njihova ločena mnenja bodo namreč pomembna za razumevanje sprejete odločitve.

Pri odločanju o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijane ureditve sicer ne gre za presojo ustavne skladnosti izpodbijane ureditve, temveč se v tej fazi odločanja presojajo samo tista vprašanja, ki jih Ustavno sodišče potrebuje za ugotovitev, ali z izvrševanjem oziroma neizvrševanjem izpodbijane ureditve nastajajo težko popravljive škodljive posledice, in če te nastajajo v obeh primerih, katere od njih je bolj nujno preprečiti.[6] Kot smo izpostavili v našem odzivu z dne 11. 6. 2026, Ustava Republike Slovenije v petem odstavku 15. člena določa, da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta Ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. Skladno s tem je aktivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic. To pomeni, da se mora vsak poseg vanjo presojati po tretjem odstavku 15. člena Ustave in mora prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti, v sklopu katerega se presoja primernost, nujnost in sorazmernost v ožjem smislu.

V Pravni mreži še vedno ocenjujemo, da predlagani ukrep ne bi smel prestati končne vsebinske presoje, zato bomo uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva, da posameznicam in posameznikom, ki jim je bila po 24 letih volilna pravica praktično čez noč odvzeta, zagotovimo učinkovito pravno varstvo njihove aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah.

Opombe:

[1] Zakon o spremembah Zakona o lokalnih volitvah, Uradni list RS, št. 1389/26.

[2] Glej Predlog Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah, EPA: 0092-X, z dne 27. 5. 2026, dostopen na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/9b815fb57a1e29d882fb5f0017eb23f54729a557b486d6021a78093481a73f88.

[3] Odlok o razpisu rednih volitev v občinske svete in redne volitve županov z dne 8. 7. 2026 (Uradni list RS, št. 1143/26).

[4] Zakon o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21, 22/25 in 57/25 – ZF.

[5] Glej npr. sklep št. U-I-16/21 z dne 18. 2. 2021, Uradni list RS, št. 28/21, 14. točka obrazložitve, sklep št. U-I-225/02 z dne 6. 2. 2003, Uradni list RS, št. 60/2002, 7. točka obrazložitve.

[6] Glej npr. sklep št. U-I-26/26-18 in U-I-24/26-20 z dne 2. 4. 2026, Uradni list RS, št. 183/2026, 15. točka obrazložitve.