Odziv civilne družbe na poročilo Evropske komisije o stanju vladavine prava v Republiki Sloveniji

Poročilo | 20. 11. 2026

V civilni družbi pozdravljamo opažanja in priporočila Evropske komisije, obenem pa opozarjamo, da pomembni segmenti ostajajo pomanjkljivo naslovljeni.

Podoba kipa pravice z mečem in tehtnico v vijoličnih tonih, z vizualnimi “glitch” motnjami, ki nakazujejo spodkopavanje ali krhkost pravne države.

Evropska komisija je 17. julija 2026 objavila sedmo letno poročilo o stanju pravne države v Evropski uniji in njenih državah članicah. Poročilo med drugim vključuje tudi poglavje o stanju vladavine prava v Sloveniji, kjer Evropska komisija državo ponovno poziva k uvedbi dodatnih ukrepov na področju pregona korupcije in k večji zaščiti novinarjev.[1] Razen splošnih priporočil na teh dveh področjih Evropska komisija drugih priporočil državi ne poda.

Medtem ko v civilni družbi pozdravljamo opažanja in priporočila Evropske komisije, želimo obenem opozoriti, da institucija več pomembnih segmentov vladavine prava, na katere jo je civilna družba predhodno opozorila,[2] ni naslovila oziroma jih je v poročilu zgolj omenila ali pavšalno povzela. Obenem sta priporočili, ki jih je Evropska komisija podala državi, vse prej kot konkretni, zato ni pričakovati, da bo zaradi njiju prišlo do konkretnih sprememb. V tem odzivu želimo osvetliti dogajanja na področju vladavine prava, za katera menimo, da jim Evropska komisija v svojem poročilu ni namenila dovolj pozornosti, a so ključna za obravnavo, saj pomembno vplivajo na stanje vladavine prava v državi. Navedena so dogajanja v letu 2025 in prvi polovici leta 2026.

  1. Sistem zavor in ravnovesij

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV)

Novembra 2025 je Državni zbor sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), katerega sprejetje so oblasti utemeljevale s sklicevanjem na porast nasilnih kaznivih dejanj in potrebo po učinkovitejšem odzivu države na resne varnostne grožnje. Sprejetje zakona je v javnosti vzbudilo zaskrbljenost tako zaradi načina sprejetja takšnega zakona kot zakonskih sprememb, ki jih ta v vsebinskem smislu prinaša. Zakon je bil pripravljen in sprejet po skrajšanem postopku, s čimer je bilo časovno obdobje za javno in parlamentarno razpravo znatno okrnjeno. Poleg tega zakon tako procesno kot materialno posega v različna zakonska področja in vpliva na delovanje institucij (npr. širi naloge in pooblastila policije), uvaja ukrepe na področju kazenskega pravosodja in spremembe prekrškovne zakonodaje, omejuje dostop do brezplačne pravne pomoči, onemogoča pregon sovražnega motiva pri novih prekrških in spodbuja rubež denarne socialne pomoči ranljivim družinam, do česar že prihaja v praksi.[3]

Zaradi posegov v ustavna jamstva in temeljne človekove pravice zakon konkretno vpliva na stanje vladavine prava v državi, vendar Evropska komisija sprejetja zakona in polemik, ki jih ta prinaša, v svojem poročilu ni ne komentirala, ne navedla.

Skrajšani in nujni postopki ter krajšanje posameznih faz rednega zakonodajnega postopka

Pojavnost skrajšanih in nujnih postopkov se je v letu 2025 povečala, kljub temu da so ti dovoljeni le pod jasno določenimi pogoji. Osnutki zakonov so se tudi v zadevnem letu za posvetovanja pogosto odprli v poznih fazah priprave, kar je omejilo dejansko zmožnost javnosti, da vpliva na končno obliko zakona. Takšno postopanje izničuje namen rednih zakonodajnih postopkov in spodkopava vladavino prava v Sloveniji.[4]

Na problematiko povečane uporabe skrajšanih in nujnih postopkov je opozorila tudi Varuhinja človekovih pravic. Po ugotovitvah Varuhinje so bili v letu 2025 nekateri predpisi, ki so politično in družbeno občutljivi, sprejeti po nujnem ali skrajšanem zakonodajnem postopku, kar je omejilo možnosti za strokovno presojo, javno razpravo in učinkovito sodelovanje zainteresiranih skupin pri oblikovanju predpisa.[5]

Varuhinja je v povezavi s problematiko predlagala konkretne ukrepe, in sicer sistematično in ciljno vključevanje skupin, na katere bo posamezni predpis neposredno vplival, z namenom dejanske zagotovitve sodelovanja in vključevanja ranljivih skupin v procese odločanja. Poleg tega je Varuhinja predlagala uvedbo presoje vplivov predlaganih predpisov na človekove pravice kot obvezni sestavni del zakonodajnega postopka, kar bi okrepilo spoštovanje vladavine prava v državi na preventiven način.[6]

Poročilo Evropske komisije prekomernega poseganja po skrajšanih in nujnih postopkih ne problematizira in ne poda priporočil na tem področju.

Pritiski na civilno družbo in neodvisne institucije

V poročilu o stanju vladavine prava Evropska komisija prepozna obstoj pritiskov na civilno družbo, vendar državi ne priporoči zaščitnih ukrepov za organizacije in posameznike, ki so še posebej na udaru (predstavniki civilne družbe, ki delujejo na področju migracij, LGBTQ+ itd). Vendar, kot prepoznava Varuhinja, so lahko ponavljajoči se pritiski na civilno družbo opozorilni znak oženja prostora njenega delovanja, kar bi moralo vzbuditi skrb tudi pri komisiji. Priporočila Evropske komisije na področju delovanja civilne družbe in jasna podpora njenemu delovanju so za civilno družbo pomembno zagovorniško orodje, sploh v obdobjih, ko je civilna družba trn v peti vladajoči koaliciji. Pri tem velja opozoriti tudi na določene pritiske na nevladne organizacije prek mehanizmov javnega financiranja, saj lahko pogojevanje ali omejevanje dostopa do sredstev ogrozi njihovo neodvisnost in zmožnost kritičnega delovanja.

Poleg organizacij in posameznikov civilne družbe so bile zaradi svojih aktivnosti na področju varovanja vladavine prava na udaru tudi neodvisne institucije, kot je Varuh človekovih pravic, česar Evropska komisija v poročilu ni omenila. Varuh kot institucija in varuhinja osebno sta bila denimo deležna javnih kritik zaradi vložitve zahteve za ustavno presojo prej omenjenega »Šutarjevega zakona«, čeprav je vložitev zahteve za ustavno presojo ustavna pristojnost institucije. Kot opozarja varuhinja, predstavljanje nadzornega delovanja institucije kot politično motiviranega ustvarja institucionalni pritisk in zmanjšuje zaupanje javnosti v njeno delovanje.[7]

Pomanjkljivo odzivanje na priporočila Varuha in KPK

Varuh je poudaril visoko število neuresničenih priporočil Varuha, pri čemer se nekatera pojavljajo že več let.8 Varuh zato predlaga vzpostavitev strukturiranega in konstruktivnega spremljanja uresničevanja priporočil Varuha na državni, regionalni in lokalni ravni.[9]

Podobno kot Varuh človekovih pravic je tudi Komisija za preprečevanje korupcije opozorila na nezadostno odzivnost pristojnih organov na njene ugotovitve in priporočila ter na nenehno nerazumevanje ali nepriznavanje njene nadzorne vloge s strani uradnih oseb.[10] Medtem ko je Evropska komisija v svojem poročilu pripoznala poskuse spodkopavanja verodostojnosti KPK, ni predlagala nobenih konkretnih ukrepov za boj proti nespoštovanju institucije, njenih ugotovitev in priporočil.

Zamude pri imenovanju vodstev neodvisnih institucij

V zadevnem obdobju je po poteku mandata prejšnjega Varuha človekovih pravic zaradi nesoglasij v Državnem zboru prišlo do skoraj eno letne zamude pri imenovanju novega vodstva urada Varuha človekovih pravic. Čeprav je urad kljub vodstveni praznini še naprej opravljal vse svoje ključne zakonsko določene naloge, je obdobje brez vodstva po oceni Varuha samega v praksi zmanjšalo njegovo neodvisnost in oslabilo njegov strateški vpliv v javnih razpravah o vladavini prava in človekovih pravicah.11 Evropska komisija zamud pri imenovanju v poročilu ni problematizirala.

  1. Preprečevanje korupcije

Pomanjkanje ustrezne odgovornosti in sankcij

Podobno Evropska komisija državi ni priporočila, naj sprejme ukrepe za primerno sankcioniranje neprimernega ravnanja najvišjih javnih uradnikov na področju korupcije. S tem ne prihaja do prevzemanja odgovornosti za lastna dejanja s strani uradnikov, kar krha integriteto posameznikov in zaupanje v vladavino prava.

Integriteta in primernost izvoljenih uradnikov

Izvoljeni uradniki še vedno niso podvrženi istim zahtevam glede integritete in primernosti za nastop javne funkcije kot drugi nosilci javnih funkcij. Na primer, medtem ko za predsednika države in župane velja pogoj nekaznovanosti pri nastopu javne funkcije, ta pogoj ne obstoji za izvoljene mandatarje, tj. poslance. Evropska komisija pomena integritete in nekaznovanosti izvoljenih mandatarjev v poročilu ne poudarja, čeprav gre za pomemben segment vladavine prava.

  1. Delovanje sodstva

Pomanjkanje statističnih podatkov o sodnih primerih

Kljub prizadevanjem na področju digitalizacije sodnega sistema je na nekaterih ključnih področjih še vedno moč opaziti pomanjkanje celovitih in integriranih statističnih podatkov. Podatki o kaznivih dejanjih, kazenskih pregonih, sodnih postopkih in izidih so še vedno razpršeni po različnih institucijah, kar onemogoča jasen pregled nad potekom zadev, trajanjem postopkov in doslednostjo sodišč pri njihovem odločanju. Kar se tiče diskriminacije, na primer, je opazen manko statističnih podatkov o številu sodnih zadev, ki tečejo v zvezi z diskriminacijo, ali evidentiranje sodnih odločbe na področju diskriminacije kot takih.[12] Manko statističnih podatkov zmanjšuje možnost nadzora nad tem, ali pravosodni sistem deluje učinkovito, enakopravno in na predvidljiv način.

Dolgotrajnost postopkov

Medtem ko je Evropska komisija v poročilu prepoznala zamude v sodnih postopkih, ni prepoznala zamud pri izvršilnih postopkih, kjer posameznik tudi po uspešno končanem sodnem postopku prekomerno dolgo čaka na izvršitev sodne odločbe v praksi. S tem se krha zaupanje v pravno državo, posega v načelo delitve sodne in izvršilne oblasti ter omejuje pravico posameznika do učinkovitega sodnega varstva v praksi.[13]

Dostopnost sodnega sistema

Problematičen ostaja dejanski dostop do sodnih storitev, kjer javnost zaradi zapletenosti sodnih in drugih postopkov, težav pri dostopu do brezplačne pravne pomoči in finančnega bremena sodnih stroškov še vedno težko dostopa do pravnega varstva.

  1. Človekove pravice

Prezasedenost prostorov za pridržanje in zaporov

Spoštovanje vladavine prava zadeva tudi spoštovanje človekovih pravic, čemur pa Evropska komisija v svojem poročilu namenja le malo pozornosti. Eno od pomembnih področij je prezasedenost prostorov za pridržanje oseb v predkazenskem postopku in zaporov, kar ne vpliva zgolj na pravice zapornikov in oseb v priporu, temveč se odraža tudi v preobremenjenosti zaposlenih v zavodih, predvsem sodnih policistov. Poročilo Evropske komisije preobremenjenosti pripornega in zapornega sistema ne omenja.[14]

Pomanjkljivo izvrševanje zakonodaje o sovražnem govoru

Neizvrševanje zakonodaje prav tako poraja dvome na področju vladavine prava - če v praksi ne prihaja do uporabe veljavne zakonodaje, je pravo za ljudi brez pomena. V primeru sovražnega govora[15] nevladne organizacije ocenjujejo, da tožilstvo prekomerno omejuje razlago kaznivih dejanj sovražnega govora, zato do pregona v praksi ne prihaja.[16] Posebej velja izpostaviti pomen učinkovitega pregona kaznivih dejanj iz sovraštva zoper LGBTIQ+ osebe in organizacije, ki so pogosto tarča tovrstnih dejanj.[17] Nevladne organizacije prav tako opozarjajo, da je ureditev kaznivih dejanj iz sovraštva v Sloveniji še vedno pomanjkljiva tudi z vidika njihove zakonske opredelitve. Pri tem se v praksi že kaže kot problematičen razvoj na področju obravnave tovrstnih dejanj po uveljavitvi že omenjenega Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV). Ta je namreč določil, da tatvina stvari majhne vrednosti ter poškodovanje ali uničenje tuje stvari, kadar nastane majhna škoda, ne glede na določbe Kazenskega zakonika (KZ-1), predstavljata prekršek. Posledično ti dejanji nista več kaznivi dejanji, temveč prekrška, pri njuni obravnavi pa se torej ne upošteva več sovražni motiv kot obteževalna okoliščina. Za takšna ravnanja tako ni več pravne podlage za strožjo sankcijo zaradi sovražnega nagiba, kar posledično oteži prepoznavanje, evidentiranje in ustrezno obravnavanje tovrstnih ravnanj s sovražnim motivom.[18]

Evropska komisija pomanjkljivega izvrševanja zakonodaje kljub opozorilom civilne družbe ne problematizira.

Zaključek

Namen tega poročila je bil osvetliti izzive na področju vladavine prava v Sloveniji v letu 2025 in prvi polovici leta 2026, ki jih Evropska komisija v svojem poročilu in priporočilih ni naslovila oz. jih je naslovila pomanjkljivo. Evropsko komisijo pozivamo, naj v prihodnjih poročilih o stanju pravne države poda konkretnejša priporočila državi, če je namen poročanja, da se stanje vladavine prava tudi v praksi okrepi. Poleg tega naj priporočila zadevajo spekter različnih vprašanj, ki zadevajo vladavino prava v Sloveniji in se vsako leto spreminjajo - ne zgolj področja korupcije in medijev.

Opombe:

1 K uvedbi ukrepov na teh dveh področjih Evropska komisija Slovenijo kontinuirano poziva že od leta 2022 dalje.

2 Civil Liberties Union for Europe, Liberties Rule of Law Report 2026 Slovenia (2026) <https://www.liberties.eu/f/0jpdfb>

3 Amnesty International (2026) Slovenia: Amnesty joins Constitutional Court challenge to stop vulnerable communities being stripped of critical social support <https://www.amnesty.org/en/latest/news/2026/02/slovenia-amnesty-joins-constitutional-court-challenge-to-stop-vulnerable-communities-being-stripped-of-critical-social-support/>

4 Problematiko je podrobno obravnavala tudi Pravna mreža za varstvo demokracije (2026) v analizi: Erozija rednega zakonodajnega postopka

<https://s3.fr-par.scw.cloud/djnd/pravnamreza/documents/pmvd-analiza-erozija.pdf>

5 https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/36862

6 Varuh človekovih pravic (2026), Nacionalni prispevek Varuha človekovih pravic RS k poročilu ENNHRI 2026, ENNHRI <https://rule-of-law.ennhri.org/?country%5B0%5D=48&year%5B0%5D=2026>

7 Varuh človekovih pravic, Nacionalni prispevek Varuha človekovih pravic RS k poročilu ENNHRI 2026 (2026), ENNHRI <https://rule-of-law.ennhri.org/?country%5B0%5D=48&year%5B0%5D=2026>

8 Civil Liberties Union for Europe, Liberties Rule of Law Report 2026 Slovenia (2026) <https://www.liberties.eu/f/0jpdfb>

9 Civil Liberties Union for Europe, Liberties Rule of Law Report 2026 Slovenia (2026) <https://www.liberties.eu/f/0jpdfb>

10 Civil Liberties Union for Europe, Liberties Rule of Law Report 2026 Slovenia (2026) <https://www.liberties.eu/f/0jpdfb>

11 Civil Liberties Union for Europe, Liberties Rule of Law Report 2026 Slovenia (2026) <https://www.liberties.eu/f/0jpdfb>

12 Civil Liberties Union for Europe, Liberties Rule of Law Report 2026 Slovenia (2026) <https://www.liberties.eu/f/0jpdfb>

13 Varuh človekovih pravic, Nacionalni prispevek Varuha človekovih pravic RS k poročilu ENNHRI 2026 (2026), ENNHRI <https://rule-of-law.ennhri.org/?country%5B0%5D=48&year%5B0%5D=2026>

14 Council of Europe, Overcrowding and understaffing negatively impact life in prisons in Slovenia, says anti-torture committee (2025), <https://www.coe.int/en/web/portal/-/overcrowding-and-understaffing-negatively-impact-life-in-prisons-in-slovenia-says-anti-torture-committee>

15 Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, 297. člen Kazenskega zakonika

16 Civil Liberties Union for Europe, Liberties Rule of Law Report 2026 Slovenia (2026) <https://www.liberties.eu/f/0jpdfb>

17 Varuh človekovih pravic, Odziv na sovražni govor mora biti odločen, sistemski in dosleden (2026)

<https://www.varuh-rs.si/novice/sporocila-za-javnost/varuhinja-clovekovih-pravic-%E2%80%9Codziv-na-sovrazni-govor-mora-biti-odlocen-sistemski-in-dosleden%E2%80%9D>

18 Legebitra (skupna izjava konzorcija Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb), Izjava ob evropskem dnevu žrtev kaznivih dejanj (2026) <https://legebitra.si/izjava-ob-evropskem-dnevu-zrtev-kaznivih-dejanj/> in Pravna mreža za varstvo demokracije, Nemožnost pregona sovražnega motiva pri novih prekrških (2025) <https://pravna-mreza.si/objave/nemoznost-pregona-sovraznega-motiva-pri-novih-prekrskih/>

Poročilo so pripravili:

PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja

Pravna mreža za varstvo demokracije

Društvo Legebitra

Transparency International Slovenia

__________________________________________________________

logo-MNZJU

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024. Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.

Emblem EU in napis Sofinancira Evropska unija

Besedilo je nastalo v sklopu projekta Pravo za družbo Programa Impact4Values 2.0.

Sofinancirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.