Objavljena sodba Vrhovnega sodišča v zadevi "Vdor na RTV v skrajni sili"

V sredo, 7. 4. 2026, je bila javno objavljena sodba IV Ips 22/2025 z dne 19. 3. 2026, s katero je Vrhovno sodišče RS ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS zoper sodbo ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je lani poleti v prekrškovni zadevi oprostilo protestnico A. B. Ta je bila v času covida septembra 2021 oglobljena zaradi prekrška, ker je vdrla v RTV, odšla po stopnicah v studio 3 in se »kljub zahtevi policistov po zapustitvi prostora RTV in razpustitvi shoda z drugimi udeleženci ulegla na tla ter v sklenjenem krogu prijela za roke«. Vse to naj bi po mnenju prvostopenjskega sodišča storila v skrajni sili, zato je postopek zoper njo ustavilo.

Pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti smo na Vrhovno državno tožilstvo podali v Pravni mreži za varstvo demokracije skupaj z Društvom novinarjev Slovenije (več si lahko preberete tukaj).

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče napačno interpretiralo elemente skrajne sile in jih tudi zmotno prepoznalo v dejanju kršiteljice, posledično pa je njeno ravnanje napačno ocenilo kot dejanje v skladu s pravom.

Medtem ko je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da je zaradi medijskega poročanja o možnih stranskih učinkih cepiv proti virusu COVID-19 grozila resna in stvarna nevarnost zdravju več kot dveh milijonov ljudi, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da »ti razlogi ne dosegajo standarda resnične nevarnosti, temveč gre za zatrjevano nevarnost, ki je opisana na abstraktni in splošni ravni«, saj »v pravnomočni sodbi ni niti obrazloženo niti dokazano, da je nevarnost zares obstajala.«

Poleg tega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da četudi bi bila zatrjevana nevarnost resna in stvarna, vstop v studio RTV ni bil primeren način za odvračanje te nevarnosti, ampak bi kršiteljičino ravnanje moralo biti usmerjeno v dejansko preprečevanje cepljenja. Poleg tega vdor v studio RTV ni edina možnost za informiranje javnosti, saj za ta namen obstajajo tudi številne druge možnosti, vključno s socialnimi omrežji; v kolikor obstaja način odvračanja zatrjevane nevarnosti, ki v pravno varovano dobrino poseže v manjšem obsegu, mora posameznik uporabiti ta primernejši način.

Pravna mreža za varstvo demokracije pozdravlja odločitev Vrhovnega sodišča, saj predstavlja pomemben in nedvoumen prispevek k razumevanju instituta skrajne sile.

Ob zadovoljstvu glede vsebine odločitve pa pri Pravni mreži izražamo nezadovoljstvo nad neusklajenostjo državnih organov v zvezi z objavami sodb in ostalih odločitev sodišč in drugih organov. Z analizo sodbe smo čakali do njene objave, saj menimo, da je praksa javnega opredeljevanja do vsebine odločitev, ki niso v celoti dostopne javnosti, neprimerna in škoduje argumentirani in informirani razpravi. V prihodnje bi si želeli, da se državni organi (v tem primeru Vrhovno sodišče in Vrhovno državno tožilstvo) uskladijo na način, da odločitve medijsko komunicirajo, ko je po pravilih sodišča odločitev zrela za javno objavo. Obžalujemo namreč, da se medijska pozornost o pomembnih sodnih odločitvah izčrpa še preden te postanejo javne, novinarji in komentatorji pa svoje delo opravijo še preden vedo, kaj v njih piše.

_________________________________________________________________________________

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.