O čem bomo volivci odločali na referendumu o RTV-prispevku?

Blog | 08. 10. 2026
gal
Gal Gračanin

V novem blogu se odvetnik Gal Gračanin osredotoča na ustavnopravne vidike financiranja javne RTV in pojasnjuje, zakaj ukinitev obveznega RTV-prispevka ne pomeni, da davkoplačevalci javne RTV ne bomo več financirali.⁣

RTV referendum

Volivci bomo v nedeljo na posvetovalnem referendumu odgovarjali tudi na vprašanje: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?«⁣

Čeprav se zdi referendumsko vprašanje na prvi pogled preprosto, ukinitev obveznega RTV-prispevka ne pomeni, da davkoplačevalci javne radiotelevizije ne bomo več financirali.⁣

Ustavno sodišče je namreč že v odločbi št. U-I-106/01 z dne 5. 2. 2004 pojasnilo, da svoboda izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave RS od države zahteva tudi zagotovitev programske, organizacijske in finančne samostojnosti javnih medijev. V primeru javne radiotelevizije to vključuje tudi zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za opravljanje njenih – zakonsko določenih – nalog javne službe, ki pomenijo uresničevanje javnega interesa.⁣

Ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka brez ustreznega nadomestnega financiranja, ki bi javni radioteleviziji onemogočila opravljanje njenih nalog, zato predstavlja nedopusten poseg v ustavno varovano pravico javnosti do obveščenosti iz prvega odstavka 39. člena Ustave RS.⁣

Navedeno ne pomeni, da sedanje ureditve RTV-prispevka ni dopustno spreminjati. Kot je Ustavno sodišče poudarilo v odločbi št. U-I-52/11 z dne 14. 2. 2013, lahko namreč Državni zbor spremeni vire financiranja ter njihovo strukturo in višino, vendar mora biti njegova odločitev stvarno utemeljena in mora spoštovati ustavno varovani položaj javne radiotelevizije, zlasti njeno programsko, organizacijsko in finančno samostojnost.⁣

Pri tem se je treba zavedati, da bi nadomestitev RTV-prispevka z neposrednim financiranjem iz državnega proračuna, kot jo predvideva novela ZRTVS-1F, ki jo obravnava Državni zbor, javno radiotelevizijo izpostavila dodatnim političnim pritiskom. Če je obseg sredstev odvisen od vsakokratnega proračunskega dogovarjanja, lahko namreč vsakokratna vlada in parlamentarna večina preko (grožnje) nefinanciranja vplivata na poročanje javne radiotelevizije o njunem delu. Ustavno sodišče je na to tveganje opozorilo že v odločbi št. U-I-174/94 z dne 23. 9. 1998, ko je poudarilo, da financiranje javne radiotelevizije iz državnega proračuna ravno iz tega razloga ni enakovredno financiranju s tedanjo RTV-naročnino.⁣

Referendumska razprava bi se zato morala osredotočiti predvsem na alternativne načine financiranja javne radiotelevizije in njihov vpliv na njeno samostojnost. Volivcem pa bi moralo biti jasno predstavljeno, da bomo tudi ob ukinitvi RTV-prispevka sredstva za njeno delovanje še naprej – neposredno ali posredno – zagotavljali davkoplačevalci.⁣

Če odgovorimo na v naslovu zastavljeno vprašanje: na nedeljskem posvetovalnem referendumu torej ne bomo odločali o tem, ali bomo javno radiotelevizijo še naprej financirali, temveč le o tem, kako jo bomo financirali. Pri tem se – glede na predlog v noveli ZRTVS-1F – zdi, da bi bila ukinitev RTV-prispevka sprememba na slabše.⁣