Naša članica Anuška Podvršič med prejemnicami nagrade Ženske o ženskah – WoW

Odziv | 06. 03. 2026

Včeraj, v četrtek 5. 3. 2026, so bile podeljene nagrade Ženske o ženskah - WoW. Med petimi prejemnicami nagrade za leto 2026 je tudi naša članica Anuška Podvršič.

Naša članica Anuška Podvršič je ena izmed letošnjih prejemnic nagrade WoW

Včeraj, v četrtek 5. 3. 2026, so bile podeljene nagrade Ženske o ženskah - WoW. Med petimi prejemnicami nagrade za leto 2026 je tudi naša članica Anuška Podvršič. Komisija je podelitev utemeljila z besedami:

Anuška Podvršič je borka za človekove pravice vseh sort, piše v utemeljitvi. S svojim pravnim znanjem in antirasistično predanostjo je delovala znotraj Roga in širše. S pravnimi nasveti in pisanjem pritožb se v imenu številnih prosilcev za azil bori proti rasizmu in nasilju države. Ključno je bila angažirana v dolgotrajnem pravnem boju proti dublinskim deportacijam, ki so grozile iskalcem zatočišča po letu 2016 ljudem, ki so prišli v Slovenijo v času begunskega koridorja. V zadnjih letih se je posvetila tudi boju proti zapiranju ljudi v socialne in zdravstvene institucije.

Anuška se je ob tej priložnosti zahvalila organizatorkam, opozorila na pomen različnih oblik prizadevanj za zaščito človekovih pravic ter pozvala na volitve:

Zahvaljujem se Mestu žensk in komisiji, ki me je izbrala za to nagrado. Priznam, da sem zelo ponosna in hvaležna, da sem prejemnica te nagrade.

Žal živimo v času in svetu, kjer kamorkoli pogledamo, vidimo kršitve človekovih pravic, pogosto prav s strani države, torej oblasti.

V času, ko sem živela v Rogu, sem imela priložnost opazovati in se učiti iz boja izbrisanih. Njihov boj proti sistemskim kršitvam je potekal na več ravneh – tako na sodiščih, kot tudi na ulicah, s protesti, z ozaveščanjem javnosti in sodelovanjem z novinarji, organizacije gledaliških iger, performansov ... Pokazali so, da pravna pot sama po sebi ni dovolj, če je ne spremljata solidarnost in glasna javnost.

Leta 2015, ko so se odprle meje in smo bili priča povečanemu prihodu begunk in beguncev, smo v Rogu ubrali podoben pristop. Vlagali smo tožbe in pravna sredstva, hkrati pa javnost opozarjali na nezakonitosti in nečloveške prakse, ki so se dogajale beguncem. Širili zavest, da se to ne sme dogajati. Podobno deluje tudi Pravna mreža za varstvo demokracije, v okviru katere sem aktivna – povezujemo pravno znanje z družbeno odgovornostjo.

Pred dvema letoma sem obiskala kolega v zavodu, kjer je bil prisilno zaprt. Tam sem se neposredno soočila z novimi razsežnostmi kršitev človekovih pravic. Pretreslo me je, koliko časa so lahko ljudje zaprti v varovanih oddelkih, nekateri tudi več kot deset let. Kako hitro se lahko zgodi, da je človek izoliran v sobo za pomirjanje. Poslušala sem zgodbe ljudi, ki so bili na forenziki po več kot teden dni zavezani na posteljo zaradi minimalnih prekrškov. Zato sem se skupaj s prijatelji angažirala tudi na tem področju. Obiskovali smo ljudi, ki so pogosto popolnoma sami, vlagali pravna sredstva in opozarjali na sistemske probleme. A dela je še ogromno.

Za konec bi rada zaključila z bolj pozitivno mislijo: Menim, da je družba, v kateri še lahko opozarjamo na krivice in se borimo za njih na ulici in na sodiščih, še vedno dobra družba, saj v njej še zmeraj obstaja prostor za popravo krivic. Problem nastane, ko oblast ljudi toliko ustrahuje, da ljudje obmolknejo. Takrat tudi sodišča izgubijo neodvisnost in postanejo le podaljšek oblasti.

Zato pozivam vse, da se udeležimo volitev, da se nam ne zgodi, da bomo nekoč živeli v popolni diktaturi, kjer človekovih pravic z nobenimi sredstvi več ne bo mogoče zaščititi.

Poleg Anuške so nagrado za leto 2026 prejele še Tanja Velagić, Katja Zakrajšek, Karolina Babič in Delovni odbor za feminizem Iskra. Tako nagrajenkam kot vsem nominirankam iskreno čestitamo.