Koliko stane pravica do protesta?

Na predvečer dneva suverenosti je na Ukmarjevem trgu v Kopru potekala državna proslava. Dogodek se je odvil v kraju, od koder so leta 1991 odpluli še zadnji vojaki Jugoslovanske ljudske armade in s tem naznanili začetek slovenske ozemeljske suverenosti. Oder so organizatorji umestili na javni trg ob glavni promenadi v mestu in s tem k ogledu in odzivu na proslavo povabili splošno javnost.

Govor predsednika vlade je bil razdvajajoč. V njem je, poleg anti-migrantske retorike in relativizacije boja proti fašizmu, med drugim ponovil manipulacijo o tem, da je število zaposlenih na Radioteleviziji Slovenija višje od števila vojakov.[1] Prav tako je bila neresnična in problematična njegova izjava o izbrisanih, ki naj bi se za izbrisane razglasili sami, po tem ko naj ne bi želeli slovenskega državljanstva. Da je bil izbris državljanov drugih republik iz registra stalnih prebivalcev Slovenije neustaven, je ugotovilo že Ustavno sodišče,[2] nato pa je leta 2012 Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da je Slovenija s tem kršila pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in prepoved diskriminacije.[3] Relativizacija njihovega položaja in neodobravanje odškodnine, ki jim je bila dodeljena, sta žaljivi, razdiralni in predvsem neprimerni za slavnostni nagovor ob državni proslavi.

Razumljivo je torej, da je nekaj deset metrov stran od odra na javni površini med govorom predsednika vlade vzniknil spontan protest. Začetno število 20 oseb je, po navedbah policije, naraslo na 40 oziroma 50 oseb, ki so govor pospremile z žvižganjem, vpitjem in povzročanjem hrupa.[4] Premier je kljub protestu govor izpeljal do konca, priložnost pa je izkoristil tudi za to, da je navzoče protestnike okrivil za višino bruto domačega proizvoda, ki je po njegovih besedah “tam, kjer smo bili leta 2008”, torej ob koncu njegove prve vlade od štirih.

Medtem, ko je predsednik vlade govoril o prehodu iz enostrankarskega sistema v pluralistično, demokratično družbo, je policija nekaj deset metrov stran od odra nekaj pripadnikov te pluralistične in demokratične družbe oglobila za kršenje javnega reda in miru.

Dvema domnevnima kršiteljema sta bila izdana plačilna naloga za kršenje 7. točke prvega odstavka 38. člena Zakona o javnih zbiranjih[5], po katerem je prepovedano motiti potek prireditve,[6] in tretjega odstavka 21. člena Zakona o javnem redu in miru (v nadaljevanju: ZJRM-2),[7] ki kot prekršek opredeljuje neupoštevanje ukrepov uradne osebe v skupini najmanj dveh oseb. Skupna globa, ki je bila izrečena vsakemu izmed njiju, je tako dosegla 1.750 EUR.

V suvereni Sloveniji, ki se je “osvobodila” “enoumja” bivše skupne države vas bo torej nekajminutno žvižganje na javnem kraju med govorom Janeza Janše stalo 1.750 EUR. Takšna kazen za izražanje mnenja je problematična, saj njena višina ustvarja odvračalni učinek za bodoče protestnike ter nesorazmerno posega v pravico do protesta.

Svoboda izražanja ter pravica do zbiranja sta namreč ustavno zagotovljeni svoboščini, in vsak poseg vanju mora biti skladen s splošnim ustavnim načelom sorazmernosti. Tega načela se morajo držati vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil. 16. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije[8] tako policistom izrecno nalaga presojo sorazmernosti pri opravljanju policijskih nalog. V kontekstu omejevanja pravice do protesta in drugih posegov v človekove pravice morajo zato organi pregona še posebej pazljivo presojati ustreznost in proporcionalnost svojih pooblastil.

Predvsem pri proporcionalnosti se pojavlja vprašanje, ali je bilo ravnanje policije ustrezno. Kmalu po pričetku žvižganja je zbranim protestnikom policist naročil, naj se umaknejo na tako razdaljo, da prireditve več ne bodo motili. Po televizijskem prenosu proslave sodeč so protestniki navodilo upoštevali, saj so žvižganje, vpitje in hrup tekom premierjevega govora pojenjali, še pred njegovim koncem pa so povsem prenehali.[9] Iz tega razloga je kazen v višini 1.750 EUR nesorazmerno visoka. Za primerjavo: za prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju za več kot 50 km/h je predpisana kazen 1.200 EUR, prav tako za vožnjo z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.[10] Najvišja globa za pretep je 800 EUR, v primeru pretepanja družinskega člana pa 1.000 EUR.[11] Je izražanje nestrinjanja z govorom, ki je očitno provokativen, res hujša kršitev javnega reda in miru, kot naštete?

Visoka globa za neupoštevanje odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe je produkt novega Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), ki v 21. členu kriminalizira pasivne oblike upiranja ukazom uradne osebe (sedenje, ležanje, obračanje vstran, bežanje) ter dodatno kaznuje takšna dejanja v skupini dveh ali več oseb. Predlog zakona za ta kvalificirani prekršek ne ponudi nobene vsebinske obrazložitve,[12] kar je predvsem zaskrbljujoče zaradi hudih posledic za svobodo izražanja ter pravico do zbiranja v primerih spontanih protestov, kot je bil koprski.

Suverenost naše države temelji tudi na svobodi izražanja ter pravici do zbiranja, in na državni proslavi je bilo v suverenost kritičnih državljanov prekomerno poseženo. Kaznovanje protestnikov je nevaren precedens, ki lahko postavi temelje za daljnosežne in težko popravljive posledice za svobodo misli in kritiko oblasti. K sreči še nismo tam in Ljuba Miljušević, oglobljena a ne utišana protestnica, se ne da in pravi: “Moja zadnja intimna opcija je piščalka, ker, če se bodo stvari odvijale po naznanjeni intimni opciji, bomo kmalu vsi skupaj »tanko piskali!«”[13]

__________

[1] V splošnem razumevanju vojak pomeni vsako vojaško osebo, zakonski pomen vojaka pa je ožji, to je vojaška oseba najnižjega čina. Po podatkih Slovenske vojske za oktober 2026 je od 6.304 stalnih članov vojakov 2.220 (Slovenska vojska v številkah, Slovenska vojska, dostopno na: https://www.slovenskavojska.si/pripadnice-in-pripadniki/slovenska-vojska-v-stevilkah/). Septembra 2026 je bilo na RTV 1.992 zaposlenih (Na RTV Slovenija je trenutno zaposlenih 1.992 ljudi, MMC RTV Slo, 14. 9. 2026, dostopno na https://www.rtvslo.si/rtv/kontakti-in-informacije/preveri-dejstva/na-rtv-slovenija-je-trenutno-zaposlenih-1-992-ljudi/793714).

[2] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-284/94 z dne 4. 2. 1999.

[3] Kurič in ostali proti Sloveniji (št. 26828/06).

[4] Janšev govor ob dnevu suverenosti pospremili protesti in žvižgi, Delo, 25. 10. 2026, dostopno na: https://www.delo.si/novice/slovenija/jansev-govor-ob-dnevu-suverenosti-pospremili-protesti-in-zvizgi.

[5] Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ), Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo (v nadaljevanju: ZJZ).

[6] 1. odstavek 23 člena ZJZ.

[7] Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), Uradni list RS, št. 112/25.

[8] Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Uradni list RS, št. 22/25 – uradno prečiščeno besedilo.

[9] Državna proslava ob dnevu suverenosti in 35. obletnici osvoboditve Republike Slovenije, RTV 365, 25. 10. 2026, dostopno na: https://365.rtvslo.si/arhiv/proslave-prireditve-in-slavnostne-seje/175259727.

[10] 46. in 105. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo, 161/21 – popr., 22/25, 86/25 – odl. US, 14/26 – ZINUNPS in 1798/26.

[11] 6. in 8. člen ZJRM-2.

[12] Predlog št. EVA 2024-1711-0011, Zakon o varstvu javnega reda in miru, dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/c5a079fccefe217f201bf746c067765ce7ed5cdd84ca362aa4782ca43df8d323.

[13] Ljuba Miljušević, Intimna opcija, Dnevnik, 29. 10. 2026, dostopno na: https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/intimna-opcija-2837054/.

__________

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.