Ko pravo postane sredstvo zastraševanja: SLAPP tožbe in varstvo človekovih pravic

1. Ko pravo preneha biti ščit in postane sredstvo pritiska

Pravo običajno – nekoliko idealistično – razumemo kot sredstvo, ki nas ščiti pred zlorabo moči, nam omogoča, da uveljavljamo svoje pravice, zahtevamo varstvo pred posegi vanje in se zoperstavimo tistim, ki jih kršijo. Pravo in pravna sredstva, namenjena varstvu pravic, pa lahko v določenih okoliščinah postanejo tudi sredstvo pritiska, nadlegovanja in zastraševanja ter se tako uporabljajo v nasprotju z njihovim namenom.

Do takšnih zlorab lahko prihaja tako s strani države kot tudi s strani ekonomsko in politično močnejših zasebnih akterjev. Eden najbolj značilnih primerov takšne instrumentalizacije prava pa so strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja, bolj znane kot SLAPP tožbe.

SLAPP tožbe so tožbe – v širšem smislu pa tudi druge oblike pravnih sredstev oziroma dejanj – katerih namen je izčrpavanje tožencev v dolgotrajnih in dragih sodnih postopkih ter posledično zatiranje javne razprave.[1] Pri njih je običajno prisotno izrazito neravnovesje moči: tožniki so pogosto podjetja, politiki, javne osebnosti in drugi vplivni akterji, tarča pa so pogosto novinarji, aktivisti, nevladne organizacije ali akademiki,[2] ki v sklopu uresničevanje pravice do svobodnega izražanja javnosti posredujejo informacije in mnenja.[3]

SLAPP tožbe lahko vključujejo različne oblike zlorabe (sodnega) postopka – od pretiranih oziroma neutemeljenih zahtevkov do spreminjanja ali umikanja tožbenih zahtevkov in drugih vlog ter zlorabljanja pritožbenih postopkov.[4] Njihov cilj pri tem ni primarno uspeh v sodnem postopku, temveč obremenitev toženca s stroški, časom in stresom ter ga s tem odvrniti od nadaljnjega javnega udejstvovanja. Gre za ustvarjanje t.i. odvračalnega učinka (chilling effect), ki lahko tudi širše utiša kritične glasove ter omeji javno razpravo.[5]

Prepoznavanje SLAPP tožb ni vedno preprosto. Odbor ministrov Sveta Evrope je v posebnem priporočilu za preprečevanje SLAPP tožb[6] oblikoval več kriterijev oziroma indikatorjev za njihovo prepoznavo, na ravni EU pa posebne indikatorje zajema tudi Anti-SLAPP direktiva.[7] Pri tem je pomembno poudariti, da vsaka neutemeljena tožba ali spor, v katerem je vpleten novinar, aktivnost ali drug javno angažiran posameznik, še ni SLAPP. Ključna je predvsem instrumentalizacija pravnega postopka – uporaba pravnih sredstev ne z namenom učinkovitega varstva pravic, temveč zato, da se posameznika izčrpa, zastraši ali odvrne od nadaljnjega sodelovanja v javni razpravi.

2. Cena utišanja posameznega glasu

Kako daleč lahko seže zloraba prava, ko se pravo ne uporablja za varstvo pravic, temveč za utišanje posameznika, morda najbolje pokaže primer preiskovalne novinarke z Malte Daphne Caruana Galizia.

Daphne je bila znana po svojih preiskavah korupcije, pranja denarja, organiziranega kriminalna in političnih zlorab,[8] sodelovala pa je tudi pri razkrivanju afere Panama Papers.[9] Zaradi svojega preiskovalnega dela je bila več let izpostavljena številnim grožnjam in pritiskom, katerih namen je bil utišati njen glas ter preprečiti njeno nadaljnje poročanje. Med temi grožnjami so bile tudi številne pravne grožnje v obliki SLAPP tožb, ob njeni smrti pa je bilo proti njej odprtih skoraj 50 pravnih postopkov.[10]

16. oktobra 2017 je bila Daphne umorjena, ko je v bližini njenega doma eksplodirala bomba, nameščena v njenem avtomobilu.[11] Njena smrt je postala eden najbolj pretrsljivih simbolov nevarnosti, ki lahko spremljajo novinarsko delo in drugo javno udejstvovanje, kadar se posameznik dotakne interesov politično in ekonomsko vplivnih akterjev. Obenem je njena zgodb na ravni EU pomembno prispevala k zavedanju, da je treba novinarje, aktiviste in druge posameznike zaščititi pred zlorabo pravnih postopkov.[12]

Posledice utišanja posameznika, ki se lahko konča tudi izrazito tragično, pa nikoli niso omejene zgolj na eno osebo. SLAPP tožbe imajo namreč tudi širši odvračalni učinek – strah pred podobnimi pritiski od javnega udejstvovanja odvrne tudi druge posameznike, iz javne razprave pa tako izginejo pomembne informacije, kritični pogledi in opozorila na nepravilnosti, ki bi jih sicer slišala javnost.

SLAPP tožbe tako predstavljajo resno grožnjo svobodi izražanja.[13] Ta v demokratični družbi predstavlja posebej pomembno in večplastno pravico, ki ne zajema le svobode posameznika, da posreduje informacije in mnenja, temveč tudi njegovo pravico, da jih sprejema oziroma je o njih obveščen.[14] Njeno varstvo zato ni pomembno le za posameznika, ki se izraža, temveč tudi za tiste, ki njegove informacije in mnenja sprejemajo.

Na poseben pomen svobode izražanja za delovanje demokratične družbe je v preteklosti posebej opozorilo tudi naše Ustavno sodišče, ki je izpostavilo, da lahko že sam strah pred kaznovanjem povzroči odvračalni učinek, ki lahko ohromi javno razpravo ter izniči funkcijo, ki bi jo ta morala imeti v demokratični družbi.[15] Iz tega razloga je varstvo svobode izražanja praviloma toliko intenzivnejše, kolikor večji je splošni družbeni (javni) interes za javnost določenih informacij in prispevek k javni razpravi o temah, ki zadevajo skupno življenje v družbi.[16] Posebno visoko stopnjo varstva pri tem uživajo zlasti izjave oziroma kritike, ki se nanašajo na delovanje oblasti in druge javne osebe. V takšnih primerih so meje dopustne kritike širše, dopustna pa so tudi pretiravanja.[17]

Visoka raven varstva svobode izražanja, posebej v zvezi z zadevami javnega pomena, pa ne odpravlja problema, ki ga predstavljajo SLAPP tožbe. Tudi če je že na začetku postopka jasno, da je ravnanje posameznika varovano v okviru njegove svobode izražanja in ta posameznik v postopku na koncu uspe, lahko namreč že sam začetek sodnega postopka in njegova dolgotrajnost pomenita izrazito breme za toženca, tožnik pa tako doseže učinek, ki ga je zasledoval. Posebnost SLAPP tožb je namreč ravno v tem, da njihov primarni namen ni, da tožnik v postopku zmaga, temveč da toženca z izčrpavanjem v okviru sodnega postopka odvrne od nadaljnjega javnega udejstvovanja in ustvari širši zastraševalni učinek.

3. Pravo, ki ščiti pred njegovo zlorabo?

Zaradi omejenosti obstoječih (splošnih) mehanizmov za preprečevanje zlorab procesnih pravic in potrebe po učinkovitejši zaščiti svobode izražanja ter tarč SLAPP tožb postaja vse pomembnejša t. i. Anti-SLAPP zakonodaja, ki vzpostavlja specifične in ciljno usmerjene pravne mehanizme, namenjene varstvu pred SLAPP tožbami.

Koncept SLAPP tožb se je sicer oblikoval predvsem v ameriški pravni kulturi,[18] zlasti po umoru Daphne Caruane Galizie pa je vprašanje oblikovanja posebnih mehanizmov za njihovo preprečevanje postalo pomembno tudi v evropskem pravnem prostoru.

Koncept SLAPP se je sicer oblikoval predvsem v ameriški pravni kulturi, zlasti po umoru Daphne Caruana Galizia pa je postal razvoj posebnih zaščitnih mehanizmov relevanten tudi v evropskem pravnem prostoru. Navedeno se je odrazilo tako v že omenjenem posebnem priporočilu Odbora ministrov Sveta Evrope, kot tudi v Anti-SLAPP direktivi. V začetku letošnjega leta je bil na podlagi direktive tudi v Sloveniji sprejet poseben zakon, namenjen varstvu pred SLAPP tožbami.[19]

Sprejem posebne zakonodaje pa sam po sebi še ne pomeni, da je problem SLAPP tožb rešen. Slovenska ureditev sicer presega okvir direktive in varstvo zagotavlja tudi v primerih brez čezmejnega elementa, obenem pa ima tako z vidika področja varstva kot tudi samih zaščitnih mehanizmov več omejitev in področja SLAPP ne naslavlja celovito.[20]

Procesni mehanizmi lahko sicer ob njihovi učinkoviti uporabi v praksi predstavljajo pomembno varovalko pred zlorabo prava, vendar noben pravnih mehanizem tudi ni popolnoma neobhodljiv. Na koncu vprašanje SLAPP tožb tako ni le vprašanje prava. Je tudi vprašanje tega, koliko prostora smo kot družba pripravljeni pustiti kritičnim glasovom in kako se na pritiske nanje odzovemo. Pri tem imamo pomembno vlogo tudi pravniki – ne le pri uporabi pravnih mehanizmov, temveč tudi pri presoji, kdaj se pravo uporablja za namen, ki presega legitimno varstvo pravic. Le tako lahko pravo ostane sredstvo varstva pravic, ne pa orodje pritiska in zastraševanja kritičnih glasov s strani močnih akterjev, ki jih želijo utišati.

* Pričujoči blog je nastal na podlagi pogovora “Zloraba prava”, ki sta ga imeli avtorica bloga in dr. Flutura Kusari na letošjem festivalu Grounded. Posnetek pogovora je dostopen na sledeči povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=N86qB3LWHvw.

Opombe:

[1] ARTICLE 19, Special Collection on the Case Law on Freedom of Expression: How are courts responding to SLAPPs? Analysis of selected court decisions from across the globe, 2023, str. 6, dostopno na: https://globalfreedomofexpression.columbia.edu/wp-content/uploads/2023/04/GFoE-Article19-SLAPPs-paper.pdf in Bayer J., Bárd P., Vosyliute L., Chun Luk N., Strategic Lawsuits Against Public Participation (SLAPP) in the European Union: A comparative study, 2021, str. 12, dostopno na: https://commission.europa.eu/system/files/2022-04/slapp_comparative_study_0.pdf.

[2] Milewska P., The Price of Reputation: Freedom of the Press and Proportionality in Real Madrid v Le Monde: ECJ 4 October 2024, Case C-633/22, Real Madrid Club de Fútbol and AE v EE and Société Éditrice du Monde, European Constitutional Law Review, 2025, 21(3), str. 486–503, doi:10.1017/S1574019625100795, dostopno na: https://www.cambridge.org/core/journals/european-constitutional-law-review/article/price-of-reputation-freedom-of-the-press-and-proportionality-in-real-madrid-v-le-monde-ecj-4-october-2024-case-c63322-real-madrid-club-de-futbol-and-ae-v-ee-and-societe-editrice-du-monde/CE380151B757E305E8D2C099371E529F.

[3] Borg-Barthet J., Ferguson E., An Anti-SLAPP curriculum for lawyers in the European Union, str. 4, dostopno na: https://static1.squarespace.com/static/6207bcea748e2b774b938d66/t/63edfcf0ab94763abf26c49e/1676541169579/CENTRAL+CURRICULUM+FINAL.pdf.

[4] Borg-Barthet J., Farrington F., Open SLAPP Cases in 2022 and 2023: The Incidence of Strategic Lawsuit Against Public Participation, and Regulatory Responses in the European Union, 2023, str. 13–14, dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2023/756468/IPOL_STU(2023)756468_EN.pdf.

[5] Milewska P., The Price of Reputation: Freedom of the Press and Proportionality in Real Madrid v Le Monde: ECJ 4 October 2024, Case C-633/22, Real Madrid Club de Fútbol and AE v EE and Société Éditrice du Monde, European Constitutional Law Review, 2025 21(3), str. 486–503, doi:10.1017/S1574019625100795, dostopno na: https://www.cambridge.org/core/journals/european-constitutional-law-review/article/price-of-reputation-freedom-of-the-press-and-proportionality-in-real-madrid-v-le-monde-ecj-4-october-2024-case-c63322-real-madrid-club-de-futbol-and-ae-v-ee-and-societe-editrice-du-monde/CE380151B757E305E8D2C099371E529F.

[6] Recommendation CM/Rec(2024)2 of the Committee of Ministers to member States on countering the use of strategic lawsuits against public participation (SLAPPs), dostopno na: https://rm.coe.int/0900001680af2805#:~:text=Recommendation%20CM%2FRec%282024%292%20of%20the%20Committee%20of%20Ministers%20to,at%20the%201494th%20meeting%20of%20the%20Ministers%27%20Deputies%29.

[7] Direktiva (EU) 2024/1069 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi tožbenimi zahtevki ali zlorabljenimi sodnimi postopki („strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti“).

[8] CPJ Staff, Daphne Caruana Galizia’s murder: Landmark trial puts Malta’s press freedom back in spotlight, 14. 7. 2026, CPJ, dostopno na: https://cpj.org/2026/07/daphne-caruana-galizias-murder-landmark-trial-puts-maltas-press-freedom-back-in-spotlight/.

[9] Kaiser J., Bad news for journalists: Why ‘Daphne’s law’ might not be as strong after all, 16. 10. 2023, The Parliament, dostopno na: https://www.theparliamentmagazine.eu/news/article/daphne-caruana-galizia-journalist-slapps-daphnes-law.

[10] Milewska P., SLAPPs, Daphne’s Law, and the Future of Journalism, 15. 6. 2023, Verfassungsblog, dostopno na: https://verfassungsblog.de/slapps-daphnes-law-and-the-future-of-journalism/.

[11] Daphne Caruana Galizia Foundation, Who was Daphne Caruana Galizia?, dostopno na: https://www.daphne.foundation/en/about/daphne/.

[12] Federal Institute for the protection and promotion of Human Rights, Examples of SLAPPs, dostopno na: https://federaalinstituutmensenrechten.be/en/examples-of-slapps.

[13] Borg-Barthet J., Lobina B., Zabrocka M., The Use of SLAPPs to Silence Journalists, NGOs and Civil Society, 2021, str. 31, dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2021/694782/IPOL_STU(2021)694782_EN.pdf.

[14] Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1391/07 z dne 10. 9. 2009, tč. 8.

[15] Odločba Ustavnega sodišča št. Up-584/12 z dne 22. 5. 2014, tč. 7.

[16] Komentar Ustave Republike Slovenije, Avbelj M. (ur.), 2019, Nova Gorica, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Ljubljana, Litteralis, str. 377.

[17] Prav tam, str. 373 in 380.

[18] Bodnar A, Gliszczyńska-Grabias A., Strategic Lawsuits against Public Participation (SLAPPs), the Governance of Historical Memory in the Rule of Law Crisis, and the EU Anti-SLAPP Directive, European Constitutional Law Review, 2023; 19(4), str. 642-663, doi: 10.1017/S1574019624000063, dostopno na: https://www.cambridge.org/core/journals/european-constitutional-law-review/article/strategic-lawsuits-against-public-participation-slapps-the-governance-of-historical-memory-in-the-rule-of-law-crisis-and-the-eu-antislapp-directive/0272C88533A2411847B602CFAA5683EB.

[19] Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja, Uradni list RS, št. 10/26.

[20] Glej tudi Mnenje Pravne mreža za varstvo demokracije in Društva novinarjev glede Predloga zakona o zaščitnih ukrepih zoper SLAPP tožbe, dostopno na: https://pravna-mreza.si/objave/mnenje-glede-predloga-zakona-o-zascitnih-ukrepih-zoper-slapp-tozbe/.