Izobešanje tuje zastave ob izražanju solidarnosti ni prekršek

V preteklih dneh se je na nas obrnilo več posameznikov, ki so v znak solidarnosti izobesili palestinsko zastavo, zaradi česar jih je obiskala policija in jih opozorila, da njihovo ravnanje predstavlja prekršek. Izobešanje zastave tuje države iz solidarnosti že po stari zakonodaji ni bilo prekršek, od letos pa je to celo izrecno in nedvoumno zapisano v zakonu.

Od 28. januarja namreč velja nov Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2),[1] ki razširja primere, ko je izobešanje tujih zastav in simbolov dovoljeno tudi posameznikom. Skladno s 4. členom ZJRM-2 se lahko zastave ali simboli tujih držav izobesijo oziroma razkazujejo tako, da so javno vidni tudi ob javnih zbiranjih, ob izražanju solidarnosti in kot del umetniškega ali političnega izražanja. Posameznik, ki z namenom izražanja solidarnosti tujo zastavo izobesi na javno vidnem mestu (npr. na balkonu oziroma zunanji steni stavbe), zato ne more odgovarjati za prekršek zgolj zaradi takšnega ravnanja. V tovrstnih primerih je treba presojati, ali so podane okoliščine iz 4. člena ZJRM-2, vključno s tem, ali je izobešanje zastave povezano z izražanjem solidarnosti oziroma kot del umetniškega ali političnega izražanja.

Izobešanje tujih zastav je bilo dovoljeno že po starem Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1).[2] O tem smo na Pravni mreži v preteklosti že večkrat pisali, s sodbo opr. št. ZSV 74/2025 z dne 7. 4. 2026 pa je to potrdilo tudi Okrajno sodišče v Ljubljani. Odločilo je namreč, da oseba, ki je leta 2024 na zunanji del stanovanja v bloku obesila palestinsko zastavo, ni storila prekrška. Policija je kljub pojasnilu, da je zastava izobešena z namenom izražanja solidarnosti in podpore, izdala odločbo o prekršku in izrekla opomin, zato je oseba vložila zahtevo za sodno varstvo, kateri je sodišče ugodilo. V obrazložitvi je poudarilo, da je zgolj izvrševala svojo pravico do svobodnega izražanja in ni kršila javnega reda in miru ter da ne zadostuje, da se kot prekršek opredeli zgolj izobešanje tuje zastave, ampak je upoštevajoč namensko razlago potrebno nekaj več – poseg v javni red in mir ter pravice posameznika do varnosti in dostojanstva. Navedena sodba potrjuje, da je bilo treba že prejšnjo zakonsko ureditev razlagati ob upoštevanju zagotovljene svobode izražanja in načela sorazmernosti pri omejevanju temeljnih pravic.[3]

Na Upravo uniformirane policije, ki na državni ravni skrbi za usklajeno, strokovno, učinkovito in zakonito delo uniformirane policije,[4] smo poslali dopis, v katerem smo jih opozorili na novo ureditev v ZJRM-2 in relevantno sodbo. Pozvali smo jih, da z navedeno zakonsko spremembo in njenim namenom seznanijo policiste, ki izvajajo naloge na terenu, ter zagotovijo, da se pri obravnavi tovrstnih primerov presoja izpolnjenost pogojev iz 4. člena ZJRM-2 ter upošteva pravica do svobodnega izražanja in načelo sorazmernosti.

Opombe:

[1] Zakon o varstvu javnega reda in miru, Uradni list RS, št. 112/25.

[2] Zakon o varstvu javnega reda in miru, Uradni list RS, št. 70/06, 139/20, 113/24 in 112/25 – ZJRM-2.

[3] Več o zadevi: https://radiostudent.si/politika/odprti-politicni-termin/vprasanje-izobesanja-palestinske-zastave.

[4] Uprava uniformirane policije, https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/organiziranost/generalna-policijska-uprava/uprava-uniformirane-policije.