Analiza: Erozija rednega zakonodajnega postopka

Danes, 10. 4. 2026, poteka ustanovna seja Državnega zbora, na kateri bodo novoizvoljeni poslanci izvolili tudi novega predsednika Državnega zbora.

Ob tej priložnosti v Pravni mreži objavljamo krajšo analizo problematike uporabe nujnega in skrajšanega zakonodajnega postopka ter praks krajšanja oziroma pospeševanja rednega zakonodajnega postopka. Pri tem smo se posebej osredotočili zlasti na dogajanje v zadnjem mandatu Državnega zbora.

V Sloveniji je kljub pomenu rednega zakonodajnega postopka za zagotavljanje javne razprave in kvalitete predpisov, že dalj časa opazen trend visokega deleža zakonov, ki so v Državnem zboru sprejeti po skrajšanem ali nujnem postopku. Ta postopka naj bi sicer predstavljala izjemo in naj bi se uporabljala zgolj ob izpolnjevanju strogo določenih pogojev.

V zadnjem obdobju je mogoče zaznati tudi krajšanje posameznih faz rednega zakonodajnega postopka oziroma njegovo pospeševanje preko sklicev izrednih sej Državnega zbora, nujnih sej matičnih delovnih teles, kratkih časovnih razmikov med obravnavami ter izvedbe druge in tretje obravnave na isti seji.

Takšno “umetno” pospeševanje rednega zakonodajnega postopka izvotljuje njegov namen in redni zakonodajni postopek približuje skrajšanemu oziroma nujnemu zakonodajnemu postopku. S tem se zmanjšujejo možnosti za vključevanje strokovne in druge zainteresirane javnosti v zakonodajni proces ter onemogoča, da bi relevantni akterji lahko temeljito presodili ustreznost in dodelanosti predlaganih zakonskih rešitev.

➡️ ➡️ ➡️ Celotno analizo si lahko preberete tukaj: Erozija rednega zakonodajnega postopka.