Glede kršitve načela zakonitosti v kazenskem pravu je ESČP ugotovilo, da je sodišče v ponovnem sojenju Bavčarja obsodilo za dve kaznivi dejanji pranja denarja, od katerih je bilo eno storjeno z direktnim naklepom - sprejetje 21,6 milijona EUR - in drugo z eventualnim naklepom - razpolaganje s tem denarjem. Obsojen je bil v skladu s takrat veljavnim zakonom, čeprav se je razlaga naklepa med storitvijo kaznivega dejanja in pravnomočno sodbo spremenila. Po mnenju ESČP so argumente pritožnika Bavčarja v zvezi s slovensko zakonodajo in sodno prakso nacionalna sodišča ustrezno preučila ter pojasnila. ESČP je zato prepričano, da je ta razlaga v skladu z razvojem nacionalne sodne prakse, kot se je razvila v drugih primerih, in da je ta skladna z EKČP.

Glede kršitve domneve nedolžnosti pa je ESČP odločilo, da je bila z izjavami nekdanjega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča pritožniku kršena domneva nedolžnosti. Nekdanji minister jo je kršil s tem, ko je septembra 2016 v času trajanja kezenskega postopka zaradi pranja denarja in čakanja na odločitev višjega sodišča v televizijskem pogovoru dejal naslednje:

"Tukaj bom storil vse, kar je mogoče, da bodo letele glave. Kot ste rekli, in oba sva pravnika, gospod Slak, [tega ne bom storil] zato, ker bi moral biti nekdo obsojen ali oproščen ..., ampak zato, ker je zastaranje katere koli sodne zadeve, in teh imamo preveč [zastaranih zadev], najslabši možni rezultat. Verjamem, da se to ne bo zgodilo, če pa se bo ... Mislim, da bo moralo veliko ljudi odgovarjati [za to] in jaz bom prvi, ki bom zahteval odgovore."

Po mnenju ESČP je ta nepremišljena izjava ministra lahko vplivala na odločanje višjega sodišča, zlasti ob upoštevanju njene časovne umeščenost, ob dejstvu, da je sodniška javnost izjavo prepoznala kot grožnjo, ministrovo izjavo pa je čez nekaj mesecev pospremil izraz dvoma o pritožnikovi nedolžnosti s strani takratnega predsednika vlade dr. Mira Cerarja.

ESČP je s svojo odločitvijo o kršitvi domneve nedolžnosti ponovno izpostavilo, da je izjave nosilcev oblasti treba jemati resno. Po našem mnenju bi v razviti demokraciji taki izjavi moral slediti takojšen odstop, interpelacija in/ali razrešitev ministra, saj morajo biti nosilci visokih funkcij še posebej previdni pri izbiri besed, ki posegajo v načelo delitve oblasti, domnevo nedolžnosti in neodvisnost sodstva. Žal v Sloveniji prevečkrat opažamo, da nosilci oblasti govorijo in delujejo kot da jih ščiti vseobsegajoča pravna in politična imuniteta. Odločitve ESČP kažejo ravno obratno: standardi presoje za delovanje nosilcev oblasti so strožji kot za ostale prebivalce, zato od njih tudi v bodoče tako pri oblikovanju in izvajanju politik kot pri javnem nastopanju pričakujemo zadržan odnos do drugih vej oblasti, do odprtih (zlasti kazenskih) postopkov ter spoštovanje temeljnih načel pravne države in pravic vseh ljudi.

Ob tem pripominjamo, da sodba Bavčar proti Sloveniji ni prva sodba ESČP, s katero je bilo ugotovljeno, da so nosilci oblasti v Sloveniji kršili človekove pravice. Prav Bavčar, kot nekdanji minister, je bil eden glavnih krivcev za izbris stalnih prebivalcev Slovenije, pri čemer je odškodnina, ki jo bo pritožnik prejel od države zaradi izjave bivšega ministra Klemenčiča, višja, kot jo je prejela večina izbrisanih, ki so jim bile kršene številne človekove pravice.