Ko gre za prepoved vnosa določenih predmetov in transparentov z žaljivo vsebino, je utemeljenost prepovedi enostavno razumljiva. Drugače pa je, ko gre za prepoved zastav tujih držav. V tem primeru gre namreč, upoštevaje trenutno politično situacijo v svetu, brez dvoma za poseg v pravico do svobode izražanja in v pravico do mirnega zbiranja, ki se uresničujeta tudi na športnih prireditvah. Ker gre za pravici, ki sta temelj demokracije, je njuno omejitve treba presojati skrajno previdno.

V Ustavi RS in v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (EKČP) je določeno, da je pravico do svobode izražanja in pravico do mirnega zbiranja dopustno omejiti, če se s tem zasleduje legitimen cilj, kot je, na primer, javna varnost ali preprečitev neredov, vendar pa ju je treba omejiti le toliko, kolikor je primerno, nujno in sorazmerno. Pri posegih v pravico do svobode izražanja in pravico do mirnega zbiranja se je torej treba omejiti na to, kar je nujno za zaščito drugih dobrin, npr. javne varnosti. Izjeme od pravice do mirnega zbiranja in od pravice do svobode izražanja je zato treba interpretirati restriktivno, kar velja tudi, ko je cilj omejitve preprečitev neredov (ESČP v zadevi Navalny proti Rusiji). Svobodo izražanja je dopustno omejiti zaradi vsebine sporočila le v primerih, ko gre za spodbujanje k nasilju ali sporočilo, ki nasprotuje temeljnim demokratičnim vrednotam.

Ugotovimo torej lahko, da je pravico do svobode izražanja in pravico do mirnega zbiranja dopustno omejiti, če se s tem zasleduje cilj zagotavljanja javne varnosti, a mora biti taka omejitev primerna, nujna in sorazmerna. Ko gre za kriterij nujnosti, je treba preveriti, ali bi bilo mogoče cilj zagotavljanja varnosti doseči z ukrepom, ki bi bil z vidika svobode izražanja in pravice do mirnega zbiranja milejši, a enako učinkovit. V primeru košarkarske tekme ocenjujemo, da imata država (katere dolžnost je, da zagotavlja pogoje za uresničevanje pravice do mirnega zbiranja) in KZS na voljo druge ukrepe za zagotavljanje varnosti, kot so povečana prisotnost policije (29. člen Zakona o javnih zbiranjih, ZJZ) in personalizacija vstopnic (4. odstavek 10. člena ZJZ), s katerimi bi se zagotovila varnost na tekmi, a se pri tem ne bi poseglo v pravico udeležencev_enk tekme do svobode političnega izražanja, kar splošna in vnaprejšnja prepoved vnosa vseh zastav tujih držav brez dvoma je.