Evropska komisija je 24. julija 2024 objavila 5. letno poročilo o stanju vladavine prava v EU, posameznih državah članicah, pa tudi – letos prvič – v nekaterih državah kandidatkah za članstvo v EU (Albanija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija). Poročilo Evropske komisije o pravni državi je pomemben in nujno potreben mehanizem za spremljanje ukrepov, ki so jih sprejele države članice na tem področju ter njihovih učinkov, a zdi se, da brez resnega premisleka o svojem namenu in učinkih (p)ostaja (še en) brezzobi tiger.

K slabitvi pomena tega mehanizma dodatno prispeva čas njegove objave: ker je bilo poročilo objavljeno poleti in v času, ko je pozornost po evropskih volitvah usmerjena v novo sestavo Evropskega parlamenta in sestavljanje nove Evropske komisije, lahko trdimo, da je bila izgubljena še kako potrebna pozornost javnosti, odložene so bile razprave o izzivih pravne države.

Postopek priprave poročila je dobra priložnost za obravnavo ključnih izzivov pravne države na nacionalni ravni in na ravni EU, a je zaradi pomanjkljive metodologije mehanizma priprave poročila njegov učinek izjemno omejen. Za izboljšanje kakovosti in večjo relevantnost bi bilo treba v prihodnje nasloviti številne izzive, med drugim:

• strukturna pomanjkljivost poročila – obseg poročanja je omejen, saj ne vključuje ključnih elementov, kot so povezava med pravno državo, enakostjo ter spoštovanjem človekovih pravic in državljanskih svoboščin; četudi se poročilo imenuje Poročilo o stanju pravne države, politična odločitev o obsegu in strukturi poročila reducira pravno državo na njene formalne vidike, izpušča pa obravnavo spoštovanja človekovih pravic, ki predstavljajo temeljno etično razsežnost pravne države;
• nezadostna transparentnost postopka priprave poročila – v postopku priprave so v dialog o stanju pravne države povabljene organizacije in posamezniki, pri čemer metodologija izbire sogovornikov s strani Evropske komisije ni ustrezno razkrita. V okviru priprave poročila številne nevladne organizacije s področja človekovih pravic in vladavine prava letno pripravijo prispevke, v kar vložijo veliko dela, saj poročilo razumejo kot priložnost za dialog o pravni državi. Vendar ta potencial ni v celoti izkoriščen, saj se obsežno in poglobljeno gradivo v postopku priprave poročila zoži na opis posameznih, nekontekstualiziranih dogodkov;
• odsotnost priporočil za ukrepanje in jasna ocena stanja – poročilu manjkajo tudi konkretna priporočila za ukrepanje in ocena, kako posamezna država prispeva k izboljšanju vladavine prava na ravni EU;
• odsotnost mehanizma zgodnjega opozarjanja – mehanizmu poročanja manjka sistem za opozarjanje, ki bi omogočal sprotno obravnavanje nastajajočih groženj pravni državi v posameznih državah članicah (npr. omejevanje pravice do mirnega zbiranja, napadi na novinarje_ke, naraščajoče policijsko nasilje, sprejemanje zakonodaje, ki je v nasprotju z načeli pravne države). Prav takšnim dogodkom smo bili v državah članicah priča letos, poročilo pa kljub temu neposredno ne omenja, denimo, številnih omejitev svobode zbiranja, združevanja in izražanja solidarnosti s palestinskim ljudstvom ter pozivov k prekinitvi ognja zaradi stopnjevanja nasilja v Izraelu in Palestini.

V zvezi z oceno stanja pravne države v Sloveniji Evropska komisija slovenske oblasti poziva k nadaljnji zaščiti neodvisnosti sodstva, sprejetju protikorupcijske strategije in zagotovitvi financiranja javne RTV. Pri tem pa ne gre spregledati, da se na številnih področjih zadovolji z napovedjo zakonodajnih sprememb in varovalk, ki še niso vzpostavljene (npr. zakon o parlamentarnih preiskavah).

V smislu priporočil vsebinsko povsem prazno ostaja področje t. i. zavor in ravnovesij, pri čemer že lani Slovenija od Evropske komisije ni prejela nobenega priporočila, čeprav smo nevladne organizacije večkrat opozorile na napade, ki jih izvajajo mediji v lasti političnih strank, in na razveljavitev razpisa za krepitev aktivnih državljanskih pravic. Takšna praksa odpira pot, da se razpisi, katerih rezultati ne bodo po volji oblasti, preprosto prekličejo.

Čeprav je Evropska komisija pozitivno ocenila uspešnost procesa, so v letošnjem poročilu izpuščene pomembne kršitve pravne države v EU. To potrjujejo številne ugotovitve iz poročila o civilnem prostoru 2024, ki ga je izdal Evropski civilni forum (ECF) v začetku leta in predložil v okviru posvetovanja Komisije o pravni državi. Poročilo Komisije torej opiše le površje problema, spregleda pa ključne elemente, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in državljanskih svoboščin. Te očitne opustitve je težko spregledati in sprožajo resna vprašanja o samem mehanizmu, zlasti po poročilih v medijih, da je vodstvo Komisije zavlačevalo z objavo poročila v politične namene.

Obenem pa Evropski civilni forum tudi opozarja, da je “njihovo spremljanje vedno znova pokazalo, da so pravna država, državljanski prostor in demokracija ogroženi. Vendar pa poročilo Komisije to težavo drastično podcenjuje. Opustitve v letošnjem poročilu sprožajo resna vprašanja o postopku. Če želi Komisija resno zaščititi pravno državo, mora razširiti obseg poročila, razviti mehanizem zgodnjega opozarjanja in zagotoviti, da bo poročilo odporno proti političnim vplivom.”