Novela ZPolS-G med drugim spreminja način razdelitve sredstev političnim strankam v korist večjih, določa najnižji in ne zgolj najvišji znesek v odstotku BDP, ki ga lahko v državnem proračunu vsako leto določi kolegij predsednika Državnega zbora za financiranje političnih strank, zvišuje delež namenskih sredstev za delovanje poslanskih skupin, ki jih te lahko “prenesejo” na politično stranko, in določa, da lahko politična stranka ta sredstva porabi tudi za svoje delovanje oziroma poslovanje, ter znižuje globe, ki so lahko političnim strankam izrečene, če kršijo določbe Zakona o političnih strankah (v nadaljevanju: ZPolS).

Predlagane spremembe so v javnosti deležne relativno malo pozornosti, saj med parlamentarnimi strankami glede sprememb obstaja (tiho) soglasje, zaradi česar se te odvijajo relativno hitro (po skrajšanem postopku), potiho (brez objav v medijih in na družbenih omrežjih) in v odsotnosti resne javne razprave o vsebinskih vidikih sprememb. V Pravni mreži za varstvo demokracije (v nadaljevanju: PMVD) smo zaskrbljeni tako zaradi načina sprejemanja novele ZPolS-G v Državnem zboru kot tudi zaradi njene vsebine. Do predloga novele sta se opredelili tudi Zakonodajno-pravna služba in Komisija za preprečevanje korupcije, ki prav tako opozarjata na pomanjkljivosti in potencialne neustavnosti novele ZPolS-G.

a. Način sprejemanja novele ZPolS-G

V PMVD glede na politično občutljivost predlaganih sprememb financiranja političnih strank opozarjamo (predvsem) na sporno prakso sprejemanja novele ZPolS-G po skrajšanem postopku, ki močno omejuje možnost sodelovanja zainteresiranih deležnikov, tako zunajparlamentarnih strank kot tudi splošne javnosti, v zakonodajnem postopku in posledično zmanjšuje kvaliteto in demokratično legitimnost sprejetih zakonskih rešitev. Pri tem je omejevanje demokratične razprave v konkretnem primeru še zlasti zaskrbljujoče upoštevaje pomen ustrezne ureditve delovanja in financiranja političnih strank za demokratičen političen sistem, na kar je v svojih odločbah večkrat opozorilo tudi Ustavno sodišče (npr. odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-367/96 z dne 11. 3. 1999 in št. U-I-372/98 z dne 17. 5. 2001).

Hitrost sprejemanja novele ZPolS-G – Državni zbor bo o predlagani noveli predvidoma glasoval že čez dva dni, to je na 41. izredni seji v četrtek, 6. 7. 2023 – pa je po našem mnenju še toliko bolj problematična v luči dejstva, da so bile številne ključne spremembe ZPolS, s katerimi se določa minimalni obseg sredstev za financiranje političnih strank, ki se zagotavljajo iz državnega proračuna, uvaja proračunsko financiranje podmladkov političnih strank ter skrajšuje rok za začetek uporabe novih določb, v novelo ZPolS-G vnesene šele z neobjavljenimi amandmaji, sprejetimi na današnji seji odbora.

b. Vsebina novele ZPolS-G

1) Sprememba razmerja pri delitvi sredstev med večje in manjše politične stranke (23. člen ZPolS)

Po trenutni ureditvi se četrtina vseh proračunskih sredstev, namenjenih za delovanje političnih strank, porazdeli med vse stranke, ki so na volitivah prejele vsaj 1 % glasov, v enakih deležih, tri četrtine sredstev pa te stranke prejmejo glede na svoj volilni rezultat – največje parlamentarne stranke torej največ. Po zadnjih volitvah aprila 2022 je bilo političnih strank, ki so presegle enoodstotni prag za proračunsko financiranje 15, ker sta se LMŠ in SAB združili z Gibanjem Svoboda, Zdrava družba pa ni registrirana kot politična stranka, ampak kot gibanje, je do sofinanciranja upravičenih le 12. To pomeni, da se četrtina denarja razdeli na dvanajstine, ostale tri četrtine pa med vse te politične stranke glede na volilni rezultat.

Po novem bi med vse politične stranke, ki so presegle enoodstotni prag za financiranje, enakomerno razdelili le 10 % proračunskega denarja, 90 % sredstev pa bi se delilo glede na rezultat na volitvah. Te spremembe zelo očitno izboljšujejo razmerje v korist velikih parlamentarnih strank, uporabljati pa bi se skladno s sprejetim amandmajem k 14. členu začele že za finančni načrt Državnega zbora za leto 2024.

Celotni letni znesek, ki ga iz proračuna dobijo politične stranke za svoje delovanje, je trenutno približno 2,5 milijona evrov. Največ, po združitvi z LMŠ in SAB, približno 75.000 evrov mesečno prejema Gibanje Svoboda , na drugi strani pa najmanj prejema Zelena stranka Vesna, ki trenutno prejema okrog 5.700 evrov mesečno (glej Delo). Po novi razdelitveni formuli bi slednja prejemala občutno manj, a ker so že za prihodnje leto predvidena občutno višja sredstva za financiranje političnih strank (povečujejo se za 2.476.918, na nekaj več kot 5 milijonov), manjše stranke v absolutnih zneskih ne bodo na slabšem kot so trenutno (glej Dnevnik), se pa bodo zaradi spremenjene formule podrla dosedanja razmerja med financiranostjo parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, saj je prilivi velikih političnih strank nesorazmerno povečujejo. Za leto 2024 je razrez sofinanciranja političnih strank iz proračuna, ki še ne upošteva predlaganih sprememb 23. člena ZPolS, naslednji:

Vir: Spremembe finančnega načrta Državnega zbora za leto 2024 (povezava)

2) Povišanje sredstev, ki jih poslanske skupine lahko prepustijo politični stranki (21. člen ZPolS)

Poleg zgoraj omenjenih sredstev lahko parlamentarne stranke že po sedanji ureditvi pridobijo tudi do 50 % sredstev iz državnega proračuna, ki so v finančnem načrtu Državnega zbora predvidena za dodatno strokovno pomoč pri delu poslanskih skupin. Predlagana sprememba 21. člena ZPolS zvišuje delež teh namenskih sredstev, ki jih lahko poslanska skupina “prenese” na politično stranko, in sicer s 50 % na 70 %. Pri tem pa predlagana ureditev v nasprotju z veljavno jasno določa še, da lahko politična stranka ta sredstva (ne)namensko porabi tudi za svoje delovanje oziroma poslovanje in ne le za strokovno pomoč poslanski skupini. To pomeni, da novela ZPolS-G de facto vzpostavlja nov vir proračunskega financiranja parlamentarnih strank in jih s tem še dodatno postavlja v ugodnejši položaj od zunajparlamentarnih.

Upoštevaje vse navedeno opozarjamo, da se bo predlagana ureditev financiranja političnih strank odrazila v občutno slabšem proračunskem financiranju zunajparlamentarnih strank v primerjavi s parlamentarnimi, pri čemer je treba upoštevati, da zunajparlamentarne stranke tudi nimajo drugega dostopa do (ne)namenskih proračunskih sredstev. Parlamentarne stranke namreč zasedajo vodilne položaje v izvršilni veji oblasti, imajo iz proračuna plačane poslance in preko poslanskih skupin razpolagajo s posebnimi, namenskimi sredstvi za zaposlitev strokovnih sodelavcev, večji del katerih bodo lahko skladno s predlagano ureditvijo namenile neposredno za financiranje svojega delovanja oziroma poslovanja. S takšnim finančnim slabljenjem zunajparlamentarnih strank pa se bodo bistveno poslabšale tudi njihove (z)možnosti za udeležbo in uspeh na volitvah, kar bi lahko bilo sporno z vidika pravice do združevanja iz 42. člena in enakosti pasivne volilne pravice iz 43. člena Ustave, na kar je v zvezi z omejitvami financiranja neparlamentarnih strank v odločbi št. U-I-367/96 z dne 11. 3. 1999 že opozorilo tudi Ustavno sodišče.