Pri Pravni mreži za varstvo demokracije izražamo zaskrbljenost zaradi osnutka Direktive o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki ( v nadaljevanju anti-SLAPP direktiva), ki ga je objavilo predsedstvo Sveta EU. Z našim mnenjem smo seznanili Vlado RS, Ministrstvo za pravosodje in državnega sekretarja dr. Igorja Šoltesa.

Pravna mrežo za varstvo demokracije je ena od enajstih partneric v evropskem projektu PATFox, katerega namen je zasnovati sistem usposabljanja za pravne strokovnjake v zvezi s SLAPP tožbami v Evropi. V okviru dvoletnega projekta med drugim spremljamo sprejem anti-SLAPP direktive. Prvotni predlog anti-SLAPP direktive, ki ga je objavila Evropska komisija, smo partnerji projekta načeloma pozdravili, na izvedenih usposabljanjih pa smo opozorili tudi na nevarnosti v zvezi s predlaganimi rešitvami, ki bi se lahko pojavile v praksi, in razpravljali o možnih rešitvah.

Prvotni predlog anti-SLAPP direktive je pozdravila tudi koalicija CASE (The Coalition against SLAPPs in Europe). Pri tem pa je večkrat opozorila, da je treba zaradi zagotovitve učinkovite zaščite žrtev SLAPP tožb nekatera področja predloga nadgraditi.

V javnost pa je pred dnevi prišel novi, kompromisni predlog anti-SLAPP direktive, ki pa gre v nasprotno smer, saj radikalno zožuje obseg postopkovnih zaščitnih ukrepov in zmanjšuje zaščito pred SLAPP tožbami. Poleg tega pa ne izpolnjuje pričakovanj Evropskega parlamenta, najpomembnejšega demokratičnega organa Evropske unije.

V nadaljevanju povzemamo zaskrbljujoče spremembe, na katere opozarja koalicija CASE v svojem Pismu švedskemu predsedstvu: Kompromisni predlog anti-SLAPP direktive vzbuja resne pomisleke, saj v Pravni mreži za varstvo demokracije delimo njihovo skrb:

Oženje pojma čezmejnih posledic

Nov kompromisni predlog anti-SLAPP direktive ne vsebuje 22. točke uvodne izjave in 4. člena iz predloga anti-SLAPP direktive, ki sta opredeljevala zadeve s čezmejnimi posledicami. Določbi sta upoštevali poseben kontekst strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti in določili dva primera, v katerih bi se štelo, da ima zadeva čezmejne posledice tudi, če imata obe stranki stalno prebivališče ali sedež v isti državi članici. Skladno s črtanima določbama bi se tako štelo, da ima zadeva čezmejni učinek tudi, če je dejanje udeležbe javnosti v zvezi z zadevo v javnem interesu, zoper katero je začet sodni postopek, pomembno za več kot eno državo članico ali tožeča stranka ali povezani subjekti sočasno ali predhodno začnejo sodne postopke proti istim ali povezanim toženim strankam v drugi državi članici.

Tako oženje pojma čezmejnih posledic ima pomembne učinke: od 570 evropskih SLAPP tožb, ki jih je opredelil CASE, bi, če bi obveljal kompromisni predlog anti-SLAPP direktive, le za 10 % veljalo, da imajo čezmejne učinke.

Sprememba definicije očitne neutemeljenosti na način, da je prag za dosego zelo visok in zato zgodnja zavrnitev otežena

Direktiva omogoča kot zaščitni ukrep zoper SLAPP tudi zgodnjo zavrnitev očitno neutemeljenih tožb. Kompromisni predlog anti-SLAPP direktive v novi 13. (a) točki uvodne izjave pojem očitne neutemeljenosti razume tako ozko, da je predlagani mehanizem zgodnje zavrnitve neuporaben. Očitno neutemeljena tožba bi bila glede na kompromisni predlog anti-SLAPP direktive le tista tožba, ki je tako očitno neutemeljena, da o njeni neutemeljenosti ni nobenega razumnega dvoma. Večina SLAPP tožb tega daleč previsokega praga ne bo dosegla.

Ukinitev odškodnine

Nov kompromisni predlog anti-SLAPP direktive je črtal 15. člen, ki je določal, da lahko fizična ali pravna oseba, ki je zaradi SLAPP tožbe utrpela škodo, uveljavlja in pridobi polno odškodnino. Druga pravna sredstva zoper zlorabljene sodne postopke, kot so odločitev o stroških in naložitev kazni, so bila bistveno omiljena. Osnutek tudi na tem mestu zmanjšuje zaščito oseb, ki so tarče SLAPP-ov.

Menimo, da skupni učinek opisanih sprememb pomeni izničenje potencialnega vpliva in učinkovitosti katere koli prihodnje direktive. Težko si je predstavljati, kako bi mehanizmi, predlagani v kompromisnem predlogu, bistveno zaščitili položaj tistih, ki so tarče SLAPP tožb. Zato je ključnega pomena, da slovenska vlada v postopku sprejemanja direktive naredi vse, da bi se v njej ohranili in okrepili mehanizmi za učinkovito zaščito pred SLAPP tožbami v Evropi.