V Sloveniji pogoja nekaznovanosti za funkcionarje, ki pridobijo mandat na splošnih volitvah (»voljeni« funkcionarji), nimamo. Prav tako ga ne predvideva predlog Zakona o funkcionarjih, ki je trenutno v zakonodajnem postopku in ki uveljavitev pogoja nekaznovanosti v primeru pravnomočne obsodbe na nepogojno zaporno kazen predvideva le za ostale funkcionarje. Pri tem se v luči aktualnih dogodkov odpira vprašanje, ali je res praktično kdorkoli primeren kandidat za voljene politične funkcije?

Volilna pravica je zagotovo ena od najpomembnejših človekovih pravic, saj se z njo uresničuje načelo demokratičnosti. Omogoča nam, da na volitvah izberemo svoje predstavnike v organih oblasti, hkrati pa nam daje možnost, da tudi sami kandidiramo za najpomembnejše državne in lokalne funkcije. Pri ukrepih, ki predstavljajo poseg v to pravico, je zato potrebna posebna previdnost. Pogoj nekaznovanosti za »voljene« funkcionarje predstavlja poseg v (pasivno) volilno pravico, vseeno pa kakršen koli poseg še ni nujno nedopusten in neupravičen. Pri tem velja izpostaviti, da je primerjalnopravno eden od najpogostejših razlogov za omejitev (pasivne) volilne pravice ravno obsodba za kaznivo dejanje.

»Voljeni« funkcionarji opravljajo najpomembnejše lokalne in državne javne funkcije ter imajo bistveno vlogo pri oblikovanju in izvajanju politik, ki vplivajo na družbo, zato je ključno, da izkazujejo visoko stopnjo integritete, odgovornosti ter spoštovanja človekovih pravic in pravne države. V Pravni mreži smo se med drugim tudi s tem razlogom odzvali na predlog Zakona o funkcionarjih in se zavzeli za uveljavitev pogoja nekaznovanosti tudi za »voljene« funkcionarje. Ob tem opozarjamo, da je pri oblikovanju ukrepov ključno upoštevanje načela sorazmernosti, saj ne sme priti do nedopustnega posega v (pasivno) volilno pravico.