V Pravni mreži za varstvo demokracije (PMVD) pozivamo državne in lokalne oblasti in represivne organe, naj se takoj prenehajo na mirne proteste odzivati z represijo in sankcioniranjem. Mirni, torej nenasilni, protesti preko izvrševanja svobode izražanja in zbiranja, tudi kolektivnega zbiranja, so pravica, ne privilegij. Policija pa mora mirne proteste omogočati, ne omejevati.  

Tudi v času epidemije ne sme biti splošnih prepovedi zbiranj, ampak je treba vsako zborovanje oceniti na podlagi konkretnega primera, omejitve pa so lahko naložene le do take mere, kot je potrebno in sorazmerno za doseganje legitimnega cilja omejitve. Upravičenost teh omejitev je treba redno preverjati. Omejevanje zbiranja je upravičeno le, če za doseganje cilja ni na voljo manj omejujočega ukrepa. Vsak poseg v pravico do zbiranja mora biti razumno in prepričljivo utemeljen s stališči zdravniške, zlasti epidemiološke stroke. 

Vlado RS in lokalne oblasti pozivamo, da:

• Se izogibajo aktivnostim, ki bi napeljevale h konfliktu, nestrpnosti, sovražnosti in nasilju. Trenutne okoliščine so za vse zahtevne in še posebej terjajo prizadevanja za mir, spoštovanje in osredotočenost na reševanje zdravstvenih, socialnih in ekonomskih stisk ljudi.
• Z javnostjo komunicirajo spoštljivo, premišljeno, empatično in na način, ki spodbuja zaupanje in ne izziva vznemirjenja, napetosti, jeze, ogorčenja in nezaupanja. Povečevanje nezaupanja v institucije povečuje odpor do spoštovanja ukrepov, to pa poglablja in podaljšuje krizo. 

Ministrstvo za notranje zadeve pozivamo, da:

• Omogoča in ščiti pravico do mirnega zbiranja, kot jo zagotavlja mednarodna ureditev človekovih pravic in slovenska Ustava, za kar mora sprejeti vse razumne in primerne ukrepe, brez nepotrebnega vmešavanja in brez ustrahovanja mirnih protestnikov. 
• Ne zlorablja argumenta zaščite javnega zdravja za utišanje mirnega nasprotovanja (oporečništva) in protestov, ki ne predstavljajo tveganja širjenja okužbe.

Policijo pozivamo, da:

• Pri ukrepanju upošteva osnovna načela, zapisana v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije glede varovanja človekovih pravic in krepitve pravne države (načelo enakega obravnavanja, načelo posebne skrbi za ranljive, načelo zakonitosti in načela sorazmernosti).
• Si pri varovanju zborovanj prizadeva za preprečevanje konfliktov skozi dialog in mediacijo ter poskrbi, da se minimalizirajo in mirno razrešijo konflikti, do katerih prihaja. 
• Se v številčnosti, opremljenosti in ravnanju izogiba delovanju, ki je namenjeno ustrahovanju mirnih protestnikov; izgled in številčnost policije naj ne bodo grozeči in naj po nepotrebnem ne podžigajo napetosti.
• Preneha sankcionirati ljudi zgolj zaradi udeležbe na mirnih zborovanjih in zaradi uresničevanja svobode izražanja.
• Ohrani status visoko strokovne, avtonomne in moderne organizacija, ki je sposobna učinkovito odgovoriti na izzive sodobnega življenja in zagotoviti visoko stopnjo varnosti ob spoštovanju zakonov, človekovega dostojanstva ter človekovih pravic in svoboščin.

Pravna mreža za varstvo demokracije je bila ustanovljena z namenom podpore posameznikom in posameznicam ter organizacijam, ki potrebujejo pravno pomoč zaradi nenasilnega zavzemanja za odprto in demokratično družbo.

PMDV podpira ukrepe za omejitev širjenja bolezni covid-19, pri tem pa naj ukrepi le kolikor je nujno posegajo v človekove pravice (načelo sorazmernosti). Pod pretvezo boja proti bolezni covid-19 ne sme prihajati do zatiranja mirnih oporečniških dejanj in izražanj, ki ne predstavljajo nevarnosti za širjenje okužbe.

PMVD poziva k spoštovanju osnovnih preventivnih dejavnosti za preprečevanje covida-19 (vzdrževanja razdalje, umivanje rok, nošenje mask, prezračevanje prostorov, testiranje, cepljenje).

Skrb drug za drugega, solidarnost in spoštovanje prava so vrednote, ki ne izključujejo pravice do tega, da na miren način povzdignemo svoj glas proti krivicam.

Ozadje

Zaradi preprečitve širjenja koronavirusa je Vlada RS na predlog ministrstva za notranje zadeve predpisala različne ukrepe, med drugim je z Odlokom o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (UL RS, št. 193/20, 196/20, 204/20, 02/21, 05/21, 09/21) prepovedala zbiranja ljudi. 

Posamezniki in posameznice, ki na javnih krajih izražajo mnenje, so kaznovani z globo 400 evrov, kaznovanje pa se izvaja arbitrarno. Medtem ko sta varnost in nadzor druženj v zaprtih trgovskih centrih in na delovnih mestih odpovedala, se zaostruje tako kaznovanje udeležencev javnih shodov kot tudi represija nad njimi. 

Kaznovanje se je začelo že pomladi (odlaganje papirnatih odtisov stopal pred parlamentom, udeležba na naravovarstvenem shodu “Narave ne damo”), nadaljevalo se je poleti z globami za branje ustave, jeseni pa se stopnjuje celo nad protestniki, ki svoje mnenje izražajo sami ali z družinskimi člani (izročitev peticije pred ministrstvom za zdravje, sprehajanje z okrašenimi dežniki, hupanje voznikov avtomobilov in nošnja kolesa na Trgu republike). 

Poleg tega sta Mestna občina Ljubljana in policija v torek, 19.1.2021, izzvali glede na letni čas in epidemiološko situacijo nepotreben in nevaren konflikt z uporabniki Avtonomne cone Rog. Uporabniki so prostore 15 let branili z zasedbo in protesti kot obliko političnega zbiranja, mestna oblast pa je konflikt sprožila v času, ko je zbiranje prepovedano. Na protestih uporabnikov in podpornikov Roga v petek, 22.1.2021, je policija ugotovila 33 kršitev odloka o prepovedi zbiranja, 7 kršitev odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja zaradi epidemije ter 27 kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru. Protesti so bili pričakovani, potencialni učinki pa epidemiološko nevarni. Medtem ko se mestna oblast v času epidemije ni samoomejila, se izvrševanje pravice do mirnega zbiranja kot legitimnega in demokratičnega orodja uporabnikov in podpornikov Roga kaznuje z denarnimi kaznimi. 

Slovenska ustava v poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah varuje tako svobodo izražanja (39. člen Ustave) kot pravico do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj (42. člen Ustave). Nobena ni absolutna pravica, oblast vanju lahko poseže s primernimi, nujnimi in sorazmernimi posegi, ki zasledujejo dopusten cilj. 

Dokazov, da mirna zborovanja, ki se v Sloveniji odvijajo od marca 2020 in na katerih se upošteva predpisane zaščitne ukrepe (razdalja, maske) kakorkoli prispevajo k širjenju okužb, ni*. Protesti se od drugih oblik fizičnih stikov med ljudmi (v trgovskih centrih, na delovnih mestih, pri izvajanju verskih obredov in pri naključnih srečanjih na javnih krajih) ne ločijo glede na bližino stikov in epidemiološko nevarnost, ampak glede na njihov namen: pri prvih so združevanja gospodarske, verske in družabne narave, pri protestih pa gre za zbiranje z namenom izraziti politično stališče. Takšno razlikovanje ni upravičeno, saj je svoboda izražanja ena temeljnih človekovih pravic.

Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je večkrat opozorilo, da je pravica do mirnega zbiranja temelj demokratične družbe, tako kot tudi svoboda izražanja. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah jamči pravico do mirnega zbiranja, v skladu z 21. členom pakta se od držav ne pričakuje le pasivno dovoljevanje mirnih zbiranj, ampak da taka zbiranja aktivno omogočajo. Po stališču Posebnega poročevalca ZN za mirno zbiranje in združevanje so javna zbiranja v središču aktivne civilne družbe in delujoče demokracije. Zbiranja morajo na splošno biti omogočena tako, da jih »vidijo in slišijo« tisti, katerim so namenjena.

V času epidemije je vsako zborovanje treba oceniti na podlagi konkretnega primera, omejitve pa so lahko naložene le do take mere, kot je potrebno in sorazmerno za doseganje legitimnega cilja omejitve. Omejevanje zbiranja je upravičeno le, če za doseganje cilja ni na voljo manj omejujočega ukrepa. Javno zdravje je na javnih zbiranjih mogoče zagotoviti z zagotavljanjem razdalje med protestniki, obveznostjo nošenja mask, omejevanje števila udeleženih, informiranja javnosti, dogovori z organizatorji glede časa in prostora zbiranja, da se čim bolj omeji tesne stike z nesodelujočimi na protestu in drugimi ukrepi. Tudi znotraj tega nabora morajo biti sprejeti najmanj omejujoči, da se zborovanju dovoli oz. omogoči prenesti sporočilo protestnikov, saj Slovenijo k temu zavezujejo mednarodne pogodbe prava človekovih pravic. Argument zaščite javnega zdravja se ne sme zlorabiti za utišanje oporečništva, ki ne predstavlja tveganja širjenja okužbe.

Pravica do protesta ščiti tudi tako imenovano državljansko nepokorščino (nenasilna dejanja, ki namerno kršijo zakon). Ta vključuje dejanja, katerih namen je doseči spremembo z metodami motenja na neposreden in nenasilen način, pogosto z zavestnim in načrtnim kršenjem zakona. Tudi v tem primeru imajo ljudje pravico do svobode mirnega zbiranja in svobode izražanja.

* Minister za notranje zadeve je na vladni novinarski konferenci 8.10.2020 porast okužb z virusom COVID-19 povezal neposredno s protivladnimi protesti, ki so se odvijali ob petkih zlasti v Ljubljani: »...Seveda v tej smeri si mislim, da je prav, ne smemo si zatiskati oči, da so bila ravno ta petkova kolesarjenja, če temu tako rečem, ena najbolj evidentnih in grobih kršitev skozi ves čas zadnjih treh, štirih mesecev. Tega, kar bi pravzaprav ti, ki so se tega udeleževali, morali upoštevati, tega niso upoštevali. Od jutri naprej torej lahko pričakujejo, da bo policija identifikacijo in kaznovanje izvajala mnogo mnogo bolj striktno.« Dan kasneje so mediji preverili ministrove navedbe. Portal Siol.net je 9.10.2020 navedel podatek NIJZ, da je v Ljubljani aktivno okuženih »le 0,153 odstotka vseh prebivalcev, kar občino, glede na število prebivalcev, uvršča na 57. mesto« med slovenskimi občinami (Siol, 9.10.2020). Časnik Večer pa je na NIJZ naslovil vprašanja, ali epidemiološki podatki kakorkoli potrjujejo ministrove navedbe oziroma korelacijo med širjenjem okužb in protesti, česar na NIJZ niso potrdili:  "Epidemiološka služba NIJZ v okviru epidemiološkega poizvedovanja teh podatkov ne zbira." (Večer, 9.10.2020).