Ustavno sodišče RS je decembra 2020 ugotovilo, da način podaljševanja ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije s sklepi, ki niso objavljeni v Uradnem listu RS, ni skladen z ustavo. Zato je na primeru podaljševanja odlokov o zbiranju v vzgojno-izobraževalnih zavodih ugotovilo, da sklepi Vlade RS niso začeli veljati in se tudi niso smeli uporabljati.

V pravnem mnenju smo pripravili:

• pregled odlokov, ki jih je Vlada RS nezakonito podaljševala,
• argumentacijo glede obče veljavnosti odločitev Ustavnega sodišča RS za vse relevantne odloke
• pravne možnosti za popravo krivic, ki so na voljo državnim organom in prizadetim osebam, ki so jim bile izrečene globe na podlagi nezakonito objavljenih prepisov.

Pregled razpoložljivih pravnih sredstev kaže, da je eno redkih pravnih sredstev za popravo nepravnega stanja v primeru pravnomočnih odločb o prekrških zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo lahko državno tožilstvo vloži na Vrhovno sodišče RS. Državno tožilstvo lahko vloži zahtevo po uradni dolžnosti ali na pobudo prizadete osebe zoper vsako pravnomočno odločbo, če je kršen zakon o prekrških ali predpis, ki določa prekršek. Ker predpisi, ki so bili podlaga za izdajo odločbe o prekršku, niso bili veljavni, je zoper odločbo o prekršku možno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

Nujno je, da se nepravno stanje, ki ga je povzročila država, pripozna in povzročene krivice uredi s sistemskim ukrepom. A ker ministrstvo za pravosodje zmotno meni, da argumentacija iz odločitve Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-445/20-13 z dne 3.12.2020 ne velja za vse akte, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu, ter da bi bilo »širjenje te odločitve na vračanje vseh že plačanih glob v tem trenutku preuranjeno«, ni pričakovati, da bi oblikovalo sistemsko rešitev. Za varovanje pravne države je zato nujna proaktivna drža državnega tožilstva. To ima v tem, nedvomno specifičnem zgodovinskem obdobju, ko so človekove pravice še posebej na udaru, ključno vlogo, da zagotovi zakonitost, delovanje pravne države ter varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Nujnost vložitve zahtevajo:

• narava in teža kršitve, saj je država z neobjavljanjem predpisov v Uradnem listu povzročila nezakonito stanje, s kaznovanjem na podlagi neveljavnih predpisov pa je grobo kršila temeljna načela pravne države. Nesporno gre za vsebinsko in procesno izredno zahtevno pravno materijo, saj bo najprej treba izluščiti časovna obdobja po razglasitvi epidemije, v katerih so prekrškovni organi nezakonito izrekali globe,
• pomen zadeve in posledice odločitve za pobudnika in druge udeležence v postopku, saj so bile s kršitvami države prizadete pravne koristi velikega števila pravnih subjektov, hkrati pa s popravo nepravnega stanja ne bodo nastale nobene posledice za pravice drugih ljudi in varovanje javnih koristi,
• potreba po zagotavljanju pravne varnosti, saj je le s sanacijo nepravnega stanja na ravni vsakdanjega pravnega življenja posameznikov mogoče povrniti in ohraniti zaupanje v pravo,
• enotno uporaba prava državno tožilstvo lahko zagotovi s sistematičnim pristopom k reševanju nastalega nezakonitega stanja.

Od Vrhovnega državnega tožilstva RS zato pričakujemo, da vloži vse napore v vložitev izrednih pravnih sredstev (zahteve za varstvo zakonitosti) zoper pravnomočne odločbe o prekrških, ki so bile izdane na podlagi neveljavnih predpisov.

Za Pravno mrežo za varstvo demokracije pripravili:

• Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC)
• Amnesty International Slovenija (AI)
• Danes je nov dan (DJND)
• Zavod za kulturo raznolikosti Open (Open)