Od državnozborskih volitev so minili že dobri štirje meseci in čeprav se bližajo nove volitve, volilna zakonodaja še vedno ni prilagojena. Jeseni nas čakajo predsedniške in lokalne volitve, pa tudi referendumi, a volilna pravila še vedno niso ustrezno prilagojena epidemiji koronavirusa. Pravna mreža za varstvo demokracije je Ministrstvu za javno upravo RS že januarja 2022 posredovala poziv k pripravi sprememb volilne zakonodaje, ki bi ustrezno uredile pravico do udeležbe na volitvah. Opozorili smo, da bi bilo treba poiskati ustrezne rešitve in zagotoviti aktivno volilno pravico tistih, ki se bodo s koronavirusom okužili tik pred dnevom glasovanja.

Volilna pravica je splošna in enaka. To pomeni, da lahko voli in je lahko izvoljen vsak polnoletni državljan ne glede na razredno, narodnostno, rasno, ekonomsko ali drugo pripadnost. Je tudi svobodna in med drugim vključuje pravico vsakega volilnega upravičenca, da svojo volilno pravico uveljavi ali pa je ne uveljavi. Pri tem mora iti za svobodno odločitev, ali želi volilni upravičenec voliti oziroma ne, ne pa za posledico sklopa okoliščin, zaradi katerih se volivec znajde v situaciji, ko ne more oddati svojega glasu.

Volilna pravica, ki je v skladu s 43. členom Ustave RS ustavna kategorija, je ogrožena predvsem v primerih odrejene izolacije tik pred dnevom glasovanja ter pri glasovanju iz tujine. V skladu z določbo 83. člena Zakona o volitvah v Državni zbor je volivcem, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, omogočeno glasovanje pred volilnim odborom na svojem domu. Svojo namero o glasovanju od doma pa morajo naznaniti okrajni volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja. V praksi pa se zaplete, če do okužbe pride po tem roku. Povedano preprosteje, ker je glasovalni dan nedelja, pomeni, da je namero o glasovanju od doma treba sporočiti do vključno četrtka. A do okužbe lahko pride tudi v petek ali soboto, v teh primerih pa za volilne upravičence ni poskrbljeno. Volijo lahko le, če zavestno in namerno prekršijo odrejeno izolacijo in se na dan glasovanja kljub okužbi odpravijo na volišče, pri čemer tvegajo okužbo vseh tam prisotnih.

Z enako težavo smo se soočali že na aprilskih državnozborskih volitvah. A takrat je bil trend okužb v padanju, tokratne volitve pa bodo izvedene jeseni, ko se število okužb praviloma poveča. Posledično bi lahko prišlo do onemogočanja izvrševanja aktivne volilne pravice, torej pravice voliti, pri več tisoč volilnih upravičencih.

Naj obseg opisanega problema predstavimo še z navedbo nekaj podatkov Sledilnika covid-19:

Prvi krog predsedniških volitev bo potekal 23. oktobra 2022. Za primerjavo, na isti dan v letu 2021 je bilo aktivnih 18 463 primerov okužbe s koronavirusom, pri čemer je bilo v dveh dneh pred tem skupaj potrjenih 4241 primerov. Če bi bil dan glasovanja 23. oktober 2021, bi bilo torej pri skoraj 14 000 osebah potrebno izvesti glasovanje od doma (ob predpostavki, da gre za volilne upravičence, ki so pravočasno izrazili svojo namero voliti in si pravzaprav želijo glasovati), medtem ko čez 4000 oseb sploh ne bi imelo možnosti oddati svojega glasu, saj je bila njihova okužba potrjena po poteku roka za prijavo na glasovanje od doma.

Druga kategorija volilnih upravičencev, katerih situacija prav tako nemudoma terja spremembo na zakonodajni ravni, so tisti, ki volijo iz tujine. Na državnozborskih volitvah je težave povzročala že spletna stran za prijavo na glasovanje iz tujine, ki zadnji dan pred iztekom roka ni delovala. Poleg tega del te skupine volivcev glasovnic ni prejela pravočasno, zato izpolnjene in odposlane do roka niso prišle do Državne volilne komisije. V času, ko je standard univerzalnih poštnih storitev v padcu, trenutne zakonodajne rešitve glede glasovanja po pošti in spremljajočih rokov niso več ustrezne. Tudi na tem področju lahko zato pride do omejevanja volilne pravice tistih oseb, ki jim je bodisi onemogočena že prijava h glasovanju iz tujine po pošti bodisi svoje glasovnice niti ne prejmejo oziroma se ta pravočasno ne vrne v Slovenijo.

Epidemija koronavirusa ne pojenja, slovenski volilni upravičenci pa se bomo že letos jeseni večkrat podali na volišča. V luči tega je nujno, da se najdejo ustrezne zakonodajne in praktične rešitve, ki bodo omogočale glasovanje vsem volilnim upravičencem. Le tako bodo volitve zares legitimne.

Zato pozivamo Vlado RS, da v čim krajšem možnem času predlaga rešitve za spremembo zakonodaje in Državni zbor RS, da v nujnem zakonodajnem postopku sprejme zakonske rešitve.