V današnjem odgovoru predsednika vlade na poslansko vprašanje glede vladne podpore spremembi 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), EPA 2366-VIII, ki ga je skupaj s pravnimi strokovnjaki pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije, podajamo nekaj nujnih pojasnil:

1. Predsednik vlade v odgovoru omenja “neutemeljene” očitke vladi, da ”je Slovenija z odloki reševala situacijo v času epidemije in da ti odloki niso imeli zakonske in ustavne podlage.”

Ne drži, da bi pravna stroka vladi kadarkoli očitala, da epidemijo upravlja z odloki. Očitek vladi in zakonodajalcu je zgolj in izključno ta, da odloki temeljijo na neustavni zakonski podlagi. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo neustavnost 39. člena ZNB (U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021 in U-I-155/20-24 z dne 7.10.2021 ).

V pravni državi se človekove pravice lahko omejuje le z zakoni, ki jih skladno z načelom delitve oblasti sprejema državni zbor kot neposredno izvoljen predstavnik ljudstva. Ob tem se pravna stroka strinja, da je v epidemiji za učinkovito varovanje zdravja in življenja ljudi pri tem dopustno narediti izjemo, kar pomeni, da se človekove pravice lahko omejuje tudi s podzakonskimi akti, ki jih sprejme vlada. Da bi bilo takšno vladno upravljanje z epidemijo skladno z ustavo, pa mora zakon pooblastilo za omejevanja človekovih pravic opredeliti določno in jasno, iz zakona mora biti razviden tudi namen ukrepov, hkrati mora zakon dovolj natančno opredeliti dopustne načine oziroma vrste, obseg in pogoje omejevanja človekovih pravic.

Vendar nič od tega obstoječi 39. člen ZNB, ki omogoča poseganje vlade v človekovo pravico do gibanja, zbiranja in prodaje blaga in izdelkov, ne vsebuje. Ne vsebuje nobenih pogojev, časovnih omejitev ali strokovnih podlag, kdaj je dopustno omejiti gibanje na posamezne občine, kdaj je dopustno zapreti šole, trgovine, gostinske lokale in proizvodne obrate. Zakonska podlaga je popolnoma odprta in omogoča arbitrarno poseganje v človekove pravice.

2. Predsednik vlade v odgovoru pravi tudi, da po vladni primerjavi “nobena druga država članice EU (…) v času kreiranja pravne podlage za spopad z epidemijo ni sprejela 10 protikoronskih paketov, kot jih je sprejel ta državni zbor v tem času, in prav z vsakim od teh zakonov je bila ta zakonska pravna podlaga nadgrajena.”

Ne drži, da je bila s protikoronskimi paketi nadgrajena zakonska podlaga za poseganje v človekove pravice v času epidemije. Protikoronski ukrepi niso posegali v materijo 39. člena ZNB, torej se niso ukvarjali s postopki, pogoji in strokovnimi podlagami, ki so potrebne za omejitev ustavnih pravic (pravico do prehoda državne meje, svobodo gibanja, svobodno gospodarsko pobudo in pravico do dela).

Določba 39. člena ZNB je bila spremenjena le enkrat, in sicer ob začetku epidemije (ZIUZEOP, Ur. l. št. 49/2020, 10.4.2020), ko je bila pristojnost za sprejemanje odlokov prenešena z ministra za zdravje na Vlado RS, dodan pa je bil odstavek o tem, da je vlada o sprejetih ukrepih dolžna nemudoma obvestiti državni zbor in javnost. Slednje je vlada, spomnimo, ponesrečeno razumela, kot objavo na svojih novinarskih konferencah in spletnih straneh, ne pa v Uradnem listu RS.

3. Glede predloga sprememb 39. člena ZNB, ki ga je pripravila Pravna mreža, predsednik vlade meni, da se na njegovi podlagi “ne da spopadati z nobeno epidemijo, ker bi trajalo tedne in teden preden bi se vsa stroka uskladila okoli nekih vprašanj in šele, potem na tej podlagi bi lahko pristojni sprejemali odločitve kot, da bi se virus na to oziral.”

Obžalujemo, da predsednik vlade epidemije ne razume primarno kot strokovno, ampak kot politično vprašanje. Pripravljavci zakonskega predloga smo izhajali iz predpostavke, da je stroka bistveni in ne odvečni element upravljanja z epidemijo. Menimo, da institucija, kot je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki ima za upravljanje z epidemijo zaposlene vrhunske strokovnjake, ima pregled nad strokovnimi študijami in znanstvenimi raziskavami, mora nujno nuditi stalno in zelo intenzivno podporo končnim odločevalcem, torej vladi.

Iz delovanja vlade v zadnjih dveh letih - pa tudi iz današnje izjave predsednika vlade pa, žal, izhaja, da temu ni tako. NIJZ je bil porinjen na rob, o ukrepih se je odločalo brez poglobljene strokovne podpore in razprave na nočnih sejah vlade, ministri so odločitve razglašali na novinarskih konferencah, ukrepi pa so pogosto začeli veljati naslednji dan po objavi. Takšnega stihijskega, brezciljnega in nestrokovnega sprejemanja ukrepov po našem vedenju ni imela nobena evropska država.

Predlog sprememb 39. člena ZNB, ki smo ga pripravili pri Pravni mreži, uravnoteženo ureja možnosti za učinkovito, premišljeno in strokovno upravljanje z epidemijo. Hkrati zagotavlja varovalke za zaščito človekovih pravic zlasti s tem, da za sprejem ukrepov zahteva strokovne podlage, ki morajo biti objavljene v Uradnem listu, zahteva časovno omejitev ukrepov ter kontrolo s strani parlamenta.

V Pravni mreži zato pozivamo poslanke in poslance, da podprejo predlog sprememb in dopolnitev 39. člena ZNB, saj je z vidika načela pravne države situacija, v kateri kljub odločitvi Ustavnega sodišča še naprej velja neustavna zakonodaja, ki vladi omogoča samovoljno in nepremišljeno sprejemanje ukrepov, nevzdržna.