Ć - s strateško litigacijo proti govoru iz sovraštva

Izjava za javnost

V Parku izbrisanih, ki so ga uredili pred Centrom Rog v Ljubljani, so postavili spomenik v obliki polovice črke Ć, ki simbolizira izbris več kot 25.000 ljudi iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije pred več kot tremi desetletji. Avtorji spomenika Vuk Ćosić, Aleksander Vujović in Irena Woelle so od objave rezultatov natečaja, na katerem je bila izbrana njihova rešitev, deležni groženj, postali so tarča medijskih diskreditacij, lažnih in žaljivih trditev, ki imajo hude posledice zanje, za njihove družine in za družbo kot celoto.

22.jpg

Najbolj problematičen je bil prispevek na spletnem portalu Prava, njegov izdajatelj pa je podjetje PLP, novinarske storitve, Luka Perš s.p. Na portalu je bil objavljen prispevek z naslovom “Obveščevalni namig iz tujine: Vuk Ćosić močno vpleten v afero FOTOPUB?! Čosićeva dejanja branila odvetnica Inštitut 8.marec?!’’. Članek predstavlja grob poseg v ustavno zagotovljeno pravico do časti in dobrega imena Vuka Ćosića, namen namišljene zgodbe pa je bila diskreditacija avtorjev spomenika Ć. Zgodbo so široko poobjavljali tudi nekateri drugi portali. Gre za oseben napad in namigovanje, da je Vuk Ćosić spolni predator, iz povezav z objavami na drugih sorodnih medijih pa je mogoče razbrati, da je podlaga za diskreditacijo tudi osebna okoliščina, to je nacionalnost.

Metoda diskreditacije je še toliko bolj zaskrbljujoča, ker se avtor prispevka sklicuje na nepreverljive “obveščevalne namige” iz tujine, ki lahko, če sodišče na tem področju ne bo postavilo omejujoče sodne prakse, postanejo način za medijsko uničevanje političnih in mnenjskih nasprotnikov, saj takorekoč ne omogočajo nasprotnega dokaza. Gre za dejanja, ki so skrajno zavržna in družbeno nevarna, zato smo jih tudi pravno naslovili. Menimo, da morajo biti storilci teh dejanj kaznovani, saj na ta način lahko preprečimo, da to ne postane stalna praksa. Na navedeni članek smo se s pomočjo odvetniške pisarne Zakonjšek odzvali tako s sredstvi civilnega prava, kakor tudi s sredstvi kazenskega prava. Vložili smo civilno tožbo in zasebno kazensko tožbo:

  1. Zasebno kazensko tožbo smo vložili zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po drugem odstavku 159. členu KZ-1, saj članek vsebuje neresnične in žaljive navedbe, ki nedopustno posegajo v čast in dobro ime Vuka Ćosića, dejanje pa je strojeno s sredstvi javnega obveščanja.

V zasebni tožbi smo predlagali, da se Luko Perša spozna za krivega zgoraj navedenega kaznivega dejanja in se ga kaznuje ter se mu naloži plačilo stroškov kazenskega postopka, sodba pa se objavi na portalu prava.si na isti način, kot je bil objavljen sporni članek.

  1. S civilno tožbo smo zahtevali umik članka, prepoved nadaljnjih kršitev, objavo opravičila ter plačilo odškodnine, saj članek vsebuje neresnične in žaljive navedbe, ki nedopustno posegajo v čast in dobro ime Vuka Ćosića.

Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014- 2021.

ACF Slovenia

Sledi nam na

DRUŽBENIH OMREŽJIH

Podpri

pravno mrežo

Prispevaj sredstva za delovanje PMVD.