Najbolj problematičen je bil prispevek na spletnem portalu Prava, njegov izdajatelj pa je podjetje PLP, novinarske storitve, Luka Perš s.p. Na portalu je bil objavljen prispevek z naslovom “Obveščevalni namig iz tujine: Vuk Ćosić močno vpleten v afero FOTOPUB?! Čosićeva dejanja branila odvetnica Inštitut 8.marec?!’’. Članek predstavlja grob poseg v ustavno zagotovljeno pravico do časti in dobrega imena Vuka Ćosića, namen namišljene zgodbe pa je bila diskreditacija avtorjev spomenika Ć. Zgodbo so široko poobjavljali tudi nekateri drugi portali. Gre za osebni napad in namigovanje, da je Vuk Ćosić spolni predator, iz povezav z objavami na drugih sorodnih medijih pa je mogoče razbrati, da je podlaga za diskreditacijo tudi osebna okoliščina, to je nacionalnost.

Metoda diskreditacije je še toliko bolj zaskrbljujoča, ker se avtor prispevka sklicuje na nepreverljive “obveščevalne namige” iz tujine, ki lahko, če sodišče na tem področju ne bo postavilo omejujoče sodne prakse, postanejo način za medijsko uničevanje političnih in mnenjskih nasprotnikov, saj takorekoč ne omogočajo nasprotnega dokaza. Gre za dejanja, ki so skrajno zavržna in družbeno nevarna, zato smo jih tudi pravno naslovili. Menimo, da morajo biti storilci teh dejanj kaznovani, saj na ta način lahko preprečimo, da to ne postane stalna praksa. Na navedeni članek smo se s pomočje odvetniške pisarne Zakonjšek odzvali tako s sredstvi civilnega prava, kakor tudi s sredstvi kazenskega prava. Vložili smo civilno tožbo in zasebno kazensko tožbo.

1. Zasebno tožbo smo vložili zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po drugem odstavku 159. člena KZ-1, saj članek vsebuje neresnične in žaljive navedbe, ki nedopustno posegajo v čast in dobro ime Vuka Ćosića, dejanje pa je storjeno s sredstvi javnega obveščanja.

Kaznivo dejanje obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 stori, kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično. V drugem odstavku pa je določena višja kazen, če je dejanje storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu.

V zasebni tožbi smo natačno razložili, da je Luka Perš (obdolženi) v navedenem članku zatrjeval in razširjal neresnične in žaljive zapise o Vuku Ćosiću (zasebni tožilec), ki ga je označil kot nekoga, ki drogira in otipava dekleta ter posega v spolno nedotakljivost deklet in nekoga, ki je povezan s spolnimi zlorabami (tudi mladoletnih) deklet, kar pa je gotovo škodilo njegovi časti in dobremu imenu. Iz načina izražanja in članka kot celote izhaja zaničljiv odnos do Vuka Ćosića..

Pojasnili smo tudi, da je obdolženi vedel, da so ti zapisi neresnični, saj že iz članka izhaja, da ne razpolaga z nobenimi materialnimi dokazi o resničnosti zapisanega in da ne ve, če so zapisane trditve resnične. Trditve, ki jih je razširjal in zatrjeval obdolženi temeljijo zgolj in samo na namigu oziroma govoricah enega domnevnega vira, in sicer tujih obveščevalcev. Pri tem iz članka ne izhaja, kdo naj bi ti »tuji obveščevalci« sploh bili. Obdolženi bi moral informacije o tako hudih očitkih (kot očitki o spolnem nasilju gotovo so) skrbno preveriti. Glede na celotno besedilo članka pa je jasno, da obdolženi ni opravil razumnega obsega raziskovanja. Že iz samega članka izhaja, da inkriminirane trditve niso bile preverjene pri nobenem drugem viru, prav tako obdolženi v času objave članka ni razpolagal z nobenimi materialnimi dokazi o resničnosti zapisanih trditev (kar celo sam izrecno napiše v članku na dveh mestih).

Z navedenim člankom je obdolženi prestopil dopustne meje izvrševanja svobode izražanja in nedopustno posegel v čast in dobro ime zasebnega tožilca (34. in 35. člen Ustave RS). Pri tem velja predvsem poudariti, da izjave obdolženca niso usmerjene v vprašanja, ki so predmet javne razprave, ampak je namen inkriminiranih izjav izključno v diskreditaciji, ponižanju in očrnitvi zasebnega tožilca v javnosti.

V zasebni tožbi smo predlagali, da se Luko Perša spozna za krivega zgoraj navedenega kaznivega dejanja in se ga kaznuje ter se mu naloži plačilo stroškov kazenskega postopka, sodba pa se objavi na portalu prava.si na isti način, kot je bil objavljen sporni članek.

1. S civilno tožbo smo zahtevali umik članka, prepoved nadaljnjih kršitev, objavo opravičila ter plačilo odškodnine, saj članek vsebuje neresnične in žaljive navedbe, ki nedopustno posegajo v čast in dobro ime Vuka Ćosića.

Tožbo smo vložili zoper izdajatelja elektronskega medija prava.si, to je PLP, novinarske storitve, Luka Perš s.p (tožena stranka). V tožbi smo natančno pojasnili, da so v konkretnem primeru izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza, škoda in odgovornost).

V tožbi smo pojasnili, da je tožena stranka z objavo spornega članka grobo in protipravno posegla v tožnikovo ustavno pravico do časti in dobrega imena, varovano v 34. in 35. členu Ustave RS. Sporni članek namreč vsebuje popolnoma izmšljene in neresnične očitke, ki hkrati pomenijo grob napad na tožnikovo čast in dobro ime. Sporni članek gotovo po vsebini predstavlja hude obtožbe zoper tožnika, ki pa so v celoti neresnične. V članku so hudi očitki nemoralnih in zavrženih dejanj, kot so drogiranje, otipavanje, spolno nadlegovanje, spolno nasilje, posilstvo ipd. Povezovanje tožnika s takimi dejanji nedvomno posega v njegovo čast in dobro ime.

Kot obrazloženo zgoraj se tožena stranka v članku sklicuje le na obveščevalni vir iz tujine in pri tem očitkov ni nikjer drugje preverila, kar pomeni, da namen tožene stranke ni bil v objavljanju verodostojnega članka, ampak je bil namen članka očrniti tožnika.

Članek želi ustvariti negativno sliko o tožniku, želi ga predstaviti kot nekoga, ki drogira, otipava in spolno zlorablja (mladoletna) dekleta. Tako je jasno, da je tožniku s člankom nastala velika škoda, saj ga je zapisano izredno prizadelo, občutil je jezo in ponižanje. To velja še zlasti, ker je bil sporni članek objavljen tik za tem, ko je bilo javno naznanjeno, da je tožnik eden izmed snovalcev Spomenika Ć, ki je postavljen v Parku izbrisanih. Zaradi izrednega pomena, ki ga predstavlja spomenik kot spominsko obeležje nezakonitega izbrisa več tisoč izbrisanih prebivalcev Slovenije, je tožnika prizadelo, da bi lahko neresnični očitki v članku pustili v javnosti negativen vtis o njem, kot snovalcu tega spomenika in s tem tudi negativne vtis o spominskem oboležju kot takem.

Vsekakor pa je v konkretnem primeru podana tudi odgovornost tožene stranke. Kot že povedano je tožena stranka izdajatelj medija prava.si. Izdajatelj medija pa skladno z ustaljeno sodno prakso odgovarja za vse objavljene vsebine.

Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014- 2021.