Vlada Republike Slovenije je 5. 12. 2024 Državnemu zboru v obravnavo poslala Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti (EPA: 1843-IX; v nadaljevanju: ZLD-1D) in predlagala njegovo obravnavo po nujnem postopku. ZLD-1D v 3. členu med drugim na novo ureja tudi vprašanje ugovora vesti za magistrice oziroma magistre farmacije (v nadaljevanju: farmacevti).

V Dnevniku je bil objavljen članek z naslovom V postopkih zaradi barve kože: »Nevzdržno je, da te vsak dan na poti na delo ustavi policist«, v katerem novinar Peter Lovšin obravnava problematiko rasnega profiliranja. V članku je predstavljeno tudi stališče Pravne mreže za varstvo demokracije o omenjeni problematiki, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Poleg ostrih izjav, ki so jih predstavniki sodstva in sodnega sveta v zadnjih dneh izrekli na račun vlade zaradi pretečenega roka, ki ga je z odločbo U-I-772/21 določilo Ustavno sodišče za odpravo neustavnosti zakonske ureditve o sodniških plačah, so sodniki začeli izvajati tudi dvotedenski protestni ukrep. Med drugim so v okviru tega ukrepa sodniki začeli množično preklicevati že razpisane obravnave in naroke. Vrhovno sodišče je v sporočilu za javnost z dne 8.1.2024 navedlo, da bo delo sodišč v tem času okrnjeno.

V Parku izbrisanih, ki so ga uredili pred Centrom Rog v Ljubljani, so postavili spomenik v obliki polovice črke Ć, ki simbolizira izbris več kot 25.000 ljudi iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije pred več kot tremi desetletji. Avtorji spomenika Vuk Ćosić, Aleksander Vujović in Irena Woelle so od objave rezultatov natečaja, na katerem je bila izbrana njihova rešitev, deležni groženj, postali so tarča medijskih diskreditacij, lažnih in žaljivih trditev, ki imajo hude posledice zanje, za njihove družine in za družbo kot celoto.

Prispevek obravnava razsežnosti pravice do svobode izražanja, pojem SLAPP tožbe, rešitve v predlogu anti-SLAPP direktive ter odgovornost odvetnikov in odvetnic v prizadavanjih za preprečevanje zlorab pravnih sredstev pri zastraševanju interesnih in mnenjskih nasprotnikov.

Prispevek obravnava aktualna vprašanja kazenskopravne ureditve sovražnega govora, evropski kontekst ureditve ter oceno njene primernosti znotraj evropske in slovenske pravne ureditve.

Analiza izjav policije na tiskovni konferenci 22.9.2023 v zvezi z varnostno problematiko v Ljubljani kaže, da te vsebujejo elemente kaznivega dejanja po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Policija je namreč javno spodbujala in razpihovala sovraštvo, nasilje ali nestrpnost proti prosilcem za azil, dejanje pa je bilo storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir.

Poplave so letos poleti tudi v Sloveniji pokazale, kakšne uničujoče posledice prinašajo podnebne spremembe. Zaradi poplav so namreč številni na prizadetih območjih izgubili svoje domove in ostalo premoženje. V Pravni mreži za varstvo demokracije smo zato preučili vprašanje odškodninske odgovornosti države zaradi poplav v avgustu 2023.

Delimo mnenje Anuške Podvršič o odločitvi Zagovornika načela enakosti glede objave kandidata za župana, Aleša Primca.

Ustavno sodišče je konec februarja začasno zadržalo izvrševanje treh ključnih določb novele zakona o RTV Slovenija (v nadaljevanju ZRTVS-1B). O ustavnosti novega zakona še ni vsebinsko odločilo, je pa napovedalo, da bo to storilo v najkrajšem možnem času. Zadnja procesna dejanja so bila povezana z odločanjem o predlogih za izločitev treh sodnikov, eden pa je izločen že dlje časa.