Komentar
izjav notranjega ministra


Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v televizijskem pogovoru na POP TV dne 19.7.2021 podal vrsto trditev, ki niso resnične, so zavajajoče in so nespoštljive do drugih vej oblasti.

27.07.2021

Dne 19.7.2021 je Ustavno sodišče objavilo odločbo št. U-I-50/21-39, v kateri je ugotovilo, da so bili odloki v delu, v katerem so od konca februarja do sredine maja 2021 shode v celoti prepovedovali oziroma omejevali na 10 udeležencev, v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je poglobljeno pojasnilo pomen mirnega zbiranja in izražanja mnenj za demokracijo, izpostavilo je, da se pravice do protesta tudi v razmerah epidemije ne sme omejevati bolj, kot je to nujno potrebno, analiziralo je ureditev v primerjalnem pravu, pravodajalcu pa je podalo napotilo, da je omejevanje teh pravic dopustno zgolj ob ustreznih strokovnih utemeljitvah.

Na odločitev Ustavnega sodišča je še isti dan svoje poglede v oddaji 24UR zvečer podal minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Ker njegov nastop ni zavezan dejstvom, omalovažuje delo Ustavnega sodišča, ruši spoštovanje med vejami oblasti ter s tem načenja zaupanje v pravo, pojasnjujemo nekatere netočne in zavajajoče navedbe ministra.

1) "Ta odločitev Ustavnega sodišča je ena v nizu političnih odločitev tega Ustavnega sodišča in pravzaprav kaže, kako spolitizirano je.”

Minister je kršil etični kodeks funkcionarjev. Z žaljivim in omalovažujočim odnosom, ki Ustavnemu sodišču očita nestrokovnost in politično pristranskost, je minister kršil Etični kodeks funkcionarjev v Vladi RS in ministrstvih, ki od funkcionarja zahteva, da “pri opravljanju funkcije in javnem nastopanju ravna družbeno odgovorno ter tako prispeva h krepitvi ugleda Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, organa, v katerem opravlja funkcijo, ter drugih državnih institucij in organov.”

2) "Ustavni sodniki bi to odločitev, ki so jo povedali danes, odločili takrat ko je bil čas za to, čakali smo več mesecev na to Ustavno sodišče. Če povem bolj preprosto: ustavno sodišče ni imelo poguma in znanja, da bi to storilo takrat, ko je bil čas, ne danes, ko je vsega konec."

Vlada je več mesecev ignorirala začasno odločitev Ustavnega sodišča o shodih iz aprila 2021. Ustavno sodišče je o neustavnosti odlokov, ki so omejevali shode, prvič odločilo že 15. aprila 2021, torej sredi tretjega vala. S sklepom o začasnem zadržanju je dalo jasno vedeti, da so odloki, ki prepovedujejo shode oz. jih omejujejo na 10 udeležencev, protiustavni. Vlada je to odločitev ignorirala in vse do sredine maja vztrajala na neustavni omejitvi organiziranih shodov na 10 udeležencev, neorganizirane shode pa je v celoti prepovedala.

3) “Vsi naši shodi v preteklem letu so bili taki, da so kršili pravila oziroma priporočila zdravstvene stroke.”

Na organiziranih in neorganiziranih shodih ni bilo množičnih kršitev zdravstvenih priporočil. Zakon o javnih zbiranjih dovoljuje tako organizirane kot neorganizirane shode. Pomen neorganiziranih shodov za demokratično družbo je Ustavno sodišče v svoji odločbi posebej poudarilo. Na shodih ni bilo niti množičnih kršitev ukrepov niti širjenja virusa. Dne 27.4.2021 se je shoda udeležilo več kot 10.000 udeležencev, število okuženih po shodu se ni povečalo, trend padanja okužb se je nadaljeval.

4) “Verski obredi in shodi so bili urejeni enako.”

Verski obredi so bili glavnino epidemije obravnavani ugodneje kot javni shodi. Vlada je ob prvem usklajevanju z zahtevami Ustavnega sodišča aprila 2021 za shode prepisala ureditev, ki je veljala za verske obrede, a je za organizirane shode dodala omejitev na 100 udeležencev, ki za verske shode ni obstajala. Čez nekaj dni je za oba tipa zbiranja sprejela omejitev na 10 udeležencev, pri čemer morebitne kršitve pri verskih obredih ni predpisala glob. Ob zaostritvah zaradi priprav na četrti val epidemije (konec julija 2021) za verske obrede spet veljajo manj strogi pogoji: medtem ko je PCT obvezen pogoj za udeležbo na shodu, to za verske obrede ne velja (pri verskih obredih velja, da ob pogoju PCT ni potrebna medosebna razdalja med udeleženci, ni pa PCT pogoj za udeležbo na obredu).

5) “Strokovna skupina je povedala, kakšni epidemiološki ukrepi so možni.”

Strokovna skupina pred prvo odločitvijo Ustavnega sodišča o shodih nikoli ni razpravljala. Pred sprejetjem sklepa Ustavnega sodišča z dne 15. aprila 2021 niti ena razprava strokovne skupine ni bila osredotočena na mirna zbiranja, čeprav so bili do takrat shodi prepovedani oziroma omejeni na 10 udeležencev že celih 5 mesecev. Po tej odločitvi je strokovna skupina res predlagala omejitev na 10 oseb, a s slabo argumentiranim stališčem: »ker je verjetnost, da bomo imeli nekoga, ki je okužen, v takšni skupini bistveno manjša, kot če dovolimo združevanje večjega števila ljudi." Trije od desetih članov skupine se z mnenjem niso strinjali, edini epidemiolog v skupini dr. Mario Fafangel je naslednji dan iz skupine izstopil.

6) “Ustavno sodišče v svoji odločbi povedalo tudi eno tako, bi rekel pravzaprav osnovnošolsko stvar, za katero se čudim, da se jim je to sploh upalo zapisat; povedali so, da je izražanje mnenj gotovo drugačno, če neko mnenje izrazi 10 ali pa več ljudi, torej 1+1=2.”

Kolektivnemu izražanju mnenja je Ustavno sodišče dalo poseben pomen. Ustavno sodišče je v odločbi zapisalo: “Sporočilo desetih oseb je toliko šibkejše od sporočila, ki ga izrazi več oseb, da takšna omejitev posega tudi v temeljni značaj mirnih zbiranj kot svobodnih in od države neodvisnih prispevkov k oblikovanju političnih stališč ter politične volje.” Ministru se še marca 2021 kolektivno izražanje stališč ni zdelo tako pomembna in samoumevna pravica, saj je v oddaji Odmevi najprej zatrjeval, da “nikjer v odloku ne piše, da je kakršenkoli protest prepovedan", na dodatno vprašanje voditeljice, ali lahko pred parlamentom protestira deset ljudi zoper zakon o vodah, pa je odgovoril: "V tem trenutku ne. Lahko pa protestirajo tako, da pišejo pisma na radiotelevizijo, lahko protestirajo na spletnih omrežjih, plačujejo oglase zoper zakon in tako naprej."

7) “Pričakujem, da bo vendarle tisto končno potezo sprejelo Ustavno sodišče, kjer so očitno tudi ne zgolj vrhunski pravniki, ampak tudi epidemiologi, samo spisalo tak zakon oziroma take uredbe, ki bodo pravno-ustavno stali na mestu.”

V sistemu delitve oblasti Ustavno sodišče ne sprejema zakonov, ampak preverja njihovo skladnost z ustavo. V Sloveniji je načelo delitve oblasti zapisano v Ustavi in jasno razmejuje med pristojnostmi izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti. Zakone (poleg poslancev in pet tisoč volivcev) praviloma predlaga vlada (88. člen Ustave), sprejema pa jih državni zbor (89. člen Ustave), pri čemer je njuna dolžnost, da predlagata oz. sprejemata zakone in podzakonske predpise, ki so v skladu z Ustavo. Ustavno sodišče zakonov niti ne pripravlja niti ne sprejema, ampak na pobudo posameznikov ali institucij zgolj preverja, ali so v skladu z Ustavo.