Izjava
za javnost


Spontani protesti so zakoniti, njihovo omejevanje in preprečevanje pa kaznivo

01.07.2021

Glede na dileme, ki se pojavljajo v javnosti glede izvrševanja pravice do mirnega zbiranja in glede pristojnosti policije na javnih shodih pojasnjujemo:

  • Spontani protesti so ustavno zagotovljena pravica, ki jo konkretizira Zakon o javnih zbiranjih. Zakon o javnih zbiranjih ureja tako organizirane kot neorganizirane javne shode, pri čemer so oboji enako zakoniti in legitimni. Organizirani shodi so tisti, ki imajo organizatorja, organizator pa je po zakonu fizična ali pravna “oseba, za račun katere se izvede shod oz. prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnimi organi.” (7. točka prvega odstavka 4. člena Zakona o javnih zbiranjih). Pri petkovih protestih ni šlo za organizirane, ampak spontane shode, ki imajo veliko število bolj ali manj aktivnih pobudnikov, ki pa po zakonu niso organizatorji protestov. Protesti niso izvedeni za račun posameznih oseb, ampak so izraz množičnega nezadovoljstva in ogorčenja prebivalcev in prebivalk države z načinom delovanja oblasti. Tudi doktrina je pri tem jasna: “Zakon torej ne postavlja ovir za neorganizirane javne shode, ki pomenijo spontani odziv na določene dogodke ali stanja v družbi, če ti ne posegajo v druge varovane vrednote. Marsikdaj se kakšni posamezniki pojavljajo kot pobudniki zbiranja, vendar pa ti pobudniki ne štejejo za organizatorje ali vodje, kot jih opredeljuje ta zakon.” (Zakon o javnih zbiranjih s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2011, str. 115).
  • Kljub koncu epidemije in odločbi Ustavnega sodišča so spontani shodi po razumevanju oblasti še naprej prepovedani. Čeprav je Ustavno sodišče v svoji odločbi U-I-50/21-19 z dne 15. aprila 2021 začasno zadržalo ureditev, ki absolutno prepoveduje spontane shode, Vlada RS še naprej vztraja na njihovi popolni prepovedi. Z neupoštevanjem odločitve ustavnega sodišča in kršenjem ustavnega načela sorazmernosti protipravno posega v ustavno zagotovljeno pravico do mirnega zbiranja.
  • Policija je dolžna tudi na neorganiziranih shodih skrbeti za javni red in zagotavljati varnost ljudi.Policija po uradni dolžnosti vzdržuje javni red ob sprevodih in demonstracijah, velikih mednarodnih športnih prireditvah ter ob neorganiziranih shodih.” (29. člen ZJZ) To pomeni, da je policija dolžna zagotavljati javni red ter varnost življenja, zdravja in premoženja ljudi. Ta dolžnost policije izhaja tudi iz 21. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki državi nalaga ne le pasivno dovoljevanje mirnih zbiranj, ampak da taka zbiranja aktivno omogoča. To pomeni, da policija mora preprečiti konflikte med nasprotujočimi si skupinami in preprečiti, da bi kdorkoli oviral ali omejeval miren shod.
  • Preprečitev ali oviranje mirnega javnega shoda je kaznivo dejanje. Opozarjamo, da je preprečitev ali oviranje mirnega javnega shoda tudi kaznivo dejanje po 145. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Kdor s silo, resno grožnjo, preslepitvijo ali kako drugače protipravno prepreči ali ovira sklicanje ali potek mirnega javnega shoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Če takšno dejanje stori uradna oseba z zlorabo svojega uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do dveh let.

Glede na zgoraj zapisano je jasno, da se lahko od policije utemeljeno pričakuje in zahteva, da bo tako na organiziranih kot na neorganiziranih mirnih shodih skrbela za javni red in zagotovila varnost oseb, s čimer bo ljudem omogočeno izvrševanje njihovih ustavnih pravic do mirnega zbiranja in svobode izražanja. S tem namenom bo tudi Pravna mreža za varstvo demokracije še naprej izvajala opazovanje protestov.

protesti_FLjašman.jpg

Foto: B. Flajšman